Projektor ni televizor

Da, začnimo pri osnovah - projektor ni nadomestek za televizor, kakršenkoli že.

Projektorji nimajo sprejemnika video signalov, temveč le projicirajo tisto, kar jim pripeljemo na video vhod. Televizijskih programov z njimi torej ne bomo gledali, to bomo prepustili tistim napravam, ki so za to usposobljene - televizorjem. In naprej - video projektorji so naprave za domači kino. Prostor torej, ki je vsaj približno videti kot kino, kjer zvečer ugasnemo luči in gledamo filme ali morda športne dogodke. Tako kot glasbe ne poslušamo v hrupnem okolju, tudi filmov ne gledamo tako, da bi nas motila svetloba z vseh strani. K resnemu nakupu (še vedno razmeroma dragega) projektorja gre torej še resno opremljanje sobe/kina, in sicer z zvočnimi sistemi in ustreznim projekcijskim platnom. Le tako se bomo lahko vživeli v dvo- ali celo trimetrsko sliko dogajanja na stadionu ali se popolnoma zatopili v dogajanje v filmu. Da o tem, kako bo taka postavitev glasno izkoriščena z igralno konzolo, niti ne govorimo.

Izkaže se, da se s kakovostnim video gradivom (visoka ločljivost, digitalni zapis) v temnem prostoru vsi preizkušeni projektorji izkažejo zelo dobro. Razlike so le pri obdelavi videa slabše kakovosti (nizka ločljivost, analogni zapis), kjer mora projektor oz. njegov slikovni procesor pokazati svojo "pamet", in v delno osvetljenih prostorih, kjer se mora projektor izkazati s svojimi "mišicami" (svetilnost in kontrast). Velike razlike so tudi v "gibčnosti" projektorja (lastnosti objektiva) - koliko težav bomo imeli pri namestitvi projektorja v prostor - in, ne nazadnje, v "glasnosti" projektorja oziroma v tem, kako moteč bo šum projektorja.