Projektorji so zelo prilagodljive naprave

Zakaj projektorji ostajajo ena najpomembnejših naprav za prikaz slike dolgih diagonal.

Intervju – Renato Vincenti, Epson

Kdo so danes kupci projektorjev? Kako se tržni deleži razlikujejo med projektorji za domači kino, poslovnimi projektorji in instalacijskimi projektorji?

Tržni deleži po državah po Evropi, torej tudi v Sloveniji, so zelo podobno razdeljeni. Projektorjev za domači kino se količinsko proda še najmanj, le okoli 7 odstotkov, več kot polovico prodajnih številk prispevajo poslovni projektorji, preostalo pa namestitveni projektorji, ki jih poleg ponudnikov konferenčnih storitev kupujejo tako večja podjetja, uradi, šole, muzeji itd.

Zanimivo, pričakoval bi, da bo tudi prodaja namestitvenih projektorjev bolj butična ...

Trg se pobira, prodaja v rangu svetilnosti med 4000 in 5000 ANSI lumni je zelo dobra, raste tudi segment med 6000 in 10000 ANSI lumni svetilnosti, kar dokazuje, da postajajo stranke in projekti, v katerih se uporabljajo ti projektorji, vse zahtevnejši. Organizatorji dogodkov spoznavajo, da lahko z novimi projektorji prikažejo izjemne vsebine.

Je torej prihodnost v laserskih projektorjih?

V svetu instalacijskih projektorjev vsekakor. Za druge segmente pa bomo še videli. Laserski instalacijski projektor klasične tekmece premaga tako po naboru funkcij kot po vzdržljivosti vira svetlobe – zmore že 20 tisoč delovnih ur, obenem pa omogoča tudi kompaktnejšo zasnovo projektorja in je nezahteven za vzdrževanje. Ljudje, ki vsak dan ali dva skrbijo za postavitve različnih odrov in opreme za dogodke, znajo to še kako ceniti. Je pa res, da laserski projektorji niso poceni, a so v zadnjih letih za poslovno rabo vsekakor postali dostopnejši. To je spodbudilo tudi večje povpraševanje. Veseli me, da smo v položaju, ko lahko trgu ponudimo idealne izdelke v tej zahtevni kategoriji. Se pa zna v prihodnje laserskim projektorjem goditi še precej bolje, saj EU že razmišlja o popolni prepovedi rabe izdelkov, ki vsebujejo do človeka in okolja neprijazno živo srebro. Tega pa najdemo v vseh žarnicah projektorjev. Če bo do prepovedi resnično prišlo, bosta laser in LED kot vira svetlobe edini alternativi.

Kakšen pa je delež med klasičnimi projektorji z žarnicami UHP in laserskimi projektorji?

Žarnice UHP imajo danes absolutno prevlado. Včasih je bil njihov delež 99-odstoten, danes je 92-odstoten. A se ne slepimo, ko bo delež projektorjev z žarnicami zdrknil na polovico (50 %), vemo, da je z njimi konec. V manj zahtevnih segmentih žarnice UHP že danes začenja nadomeščati vir svetlobe LED, v najzahtevnejših segmentih pa laser. Slednji je ta hip še rezerviran za specializirane izdelke, že čez dve leti pa naj bi njegov tržni delež med projektorji dosegel od 15 do 20 odstotkov. Če nam uspe znižati stroške izdelave laserskih rešitev, je mogoča tudi eksponencialna rast te tehnologije.

Digitalni televizorji so zelo hitro (p)osvojili ločljivost 4K, projektorji se z njo spogledujejo šele zdaj. Zakaj?

Ločljivost 4K je predvsem marketinško obarvana. V času, ko ni prav veliko virov v ločljivosti 4K, izdelava takih projektorjev nima večjega smisla. Znatno, vsaj za 50 %, bi namreč podražila projektor, a le redki bi imeli kaj od tega. Samo cena matričnega dela 3LCD, ki skrbi za ustvarjanje slike, je v primeru ločljivosti 4K dvojna. Tehnologijo imamo, a se za odstotek ali dva prodanih projektorjev ta hip še ne splača. Če bo trg to res zahteval in ko se bo to zgodilo, bomo seveda izdelali tudi projektorje z ločljivostjo 4K.

Kaj pa ločljivost 8K, televizorji se že spogledujejo z njo?

Projektorji še dolgo ne bodo videli ločljivosti 8K.

Kako dobro sliko pa lahko projektor sploh prikaže – v primerjavi s sodobnim 4K televizorjem?

Če pogledamo dražje izdelke za hišni kino – tako televizorje kot projektorje – razlika seveda je, a ni velikanska. Televizor je sposoben prikazati boljšo črno barvo, a je omejen z velikostjo slike pa tudi z nastavitvami in številom priključkov. T. i. video puristi to vedo, zato se projektorji še vedno dobro prodajajo.

Kje pa projektor premaga televizor?

V poslovnih okoljih in izobraževalnih ustanovah je prednosti še več kot doma. Rešitve za upravljanje vsebin na daljavo so se razvijale desetletja in omogočajo marsikaj, prav tako je slika diagonale med 100 in 120 palci optimalna za večino standardnih učilnic in predavalnic, pri televizorjih se »cenovno sprejemljive« diagonale ustavijo med 60 in 70 palci.

Mar je možnost, da bi projektorji na dolgi rok lahko izumrli?

Kaj pa bi jih nadomestilo? Televizorji? Tega bi bila mogoče sposobna res velika revolucija v svetu zaslonov OLED, a organski LED je drag, pregrešno drag, ko gre za daljše diagonale. Ima veliko proizvodnih izzivov in »če-jev«. Poleg tega so projektorji zelo prilagodljive naprave, televizorja ne moreš povečati ali pokrčiti ali pa enostavno nesti do avtomobila in na drug kraj. Menim, da ne bodo projektorji nikoli zares izumrli.

Kaj pa hologrami?

Morda, bomo videli.

foto: Ivan Marinković