Propad neke internetne borze

V tej rubriki navadno pišemo o podjetjih, ki so v večdesetletni zgodovini nanizala nekaj velikih vzponov in spektakularnih padcev. V dobi interneta pa se zdi, da se te stvari dogajajo čedalje hitreje in intenzivneje. Mt.Gox se je v manj kot štirih letih iz neznanega podjetja povzpel do največje borze z bitcoini in prejšnji mesec neslavno končal v prisilni poravnavi, ki bo njegove stranke stala pol milijarde dolarjev.

Jed McCaleb je ustanovil Mt.Gox in ga kmalu prodal. Foto: Ariel Zambelich, Wired.com.

1993–2007: prazgodovina

Pred sedmimi leti je Jed McCaleb registriral spletno domeno mtgox.com, kar je pomenilo Magic: The Gathering Online eXchange. Davnega leta 1993 je namreč izšla klasična istoimenska igra, v kateri so igralci zbirali in menjali papirnate karte. Zaradi velikanske priljubljenosti so organizirali prave turnirje, danes pa naj bi imela več kot 12 milijonov igralcev. Različica Online jo je leta 2002 prinesla na računalnik; igralo se je z virtualnimi kartami.

McCaleb je leta 2006 prišel na genialno zamisel, da bi ustanovil spletno borzo, na kateri  bi lahko z virtualnimi kartami trgovali kakor z delnicami. Rečeno – storjeno in leta 2007 je zaživel Mt.Gox. Podvig je bil polom, saj je delovala le tri mesece.

To ni bil njegov prvi veliki projekt, saj McCaleba poznamo kot človeka za projekte, ob katerih se vplivni ljudje počutijo neprijetno. Leta 2000 je založbam že skoraj uspelo pokopati prvi program za izmenjavo glasbenih datotek Napster. Zato se je McCaleb odločil napisati še boljši nadomestek. Nastal je Edonkey2000, prek katerega smo svoj čas izmenjevali vse vrste datotek, ne le glasbe, dokler ga leta 2005 ni RIAA zaprla. McCaleb je podpisan še pod dve pomembni stvaritvi: omrežje za izmenjavo datotek Overnet in protokol za plačila Ripple.

Ripple izpod McCalebovih prstov je ugledal luč sveta leta 2011 kot konkurenca bitcoinu. Omogoča hiter prenos denarja, kriptovalut in drugih dobrin med uporabniki v lokalni valuti ripple, ki jo lahko pretvorijo v kaj drugega. McCleb je julija 2013 odstopil z izvršnega položaja v Ripplu in se posvetil iskanju novih izzivov.

2007–2010: zatišje

Nazaj k Mt.Goxu. Po klavrnih rezultatih z borzo za trgovanje virtualnih kart je domena mtgox.com preždela naslednje mesece v hibernaciji. Leta 2009, ko je bila kriptovaluta bitcoin že na voljo, je bil Mt.Gox le reklama za igro s kartami The Far Wilds. In tako je ostalo do julija 2010, ko je McCaleb prvič slišal za bitcoin.

Simbolični protest pred Mt.Goxom po zaustavitvi izplačil. Foto: CNBC.

2010–2011: preporod

Če trgovanje s kartami ni pritegnilo množic, bi to morda uspelo s kriptovaluto bitcoin. Uporabil je kar isto domeno, drugače pa je kodo napisal na novo, ustanovil podjetje in postavil borzo, ki je kasneje postala največja borza za nakup in prodajo bitcoinov. Stran, ki jo je na forumih reklamiral od 18. julija 2010, je nemudoma požela veliko zanimanje in kmalu je imel McCaleb na svojih plečih prevelik projekt. Vsak dan so pritekali dolarji in jeni, trgovanje z bitcoini je bilo živahno, MtGox pa je s provizijami žel velikanske zaslužke. McCaleb je po duši programer in ne menedžer, zato se je umaknil. Lani je v intervjuju povedal, da je bil Mt.Gox zanimiv projekt, a ni bil več izziv, in že od začetka ni želel dolgoročno sodelovati. Večinski delež v Mt.Goxu je marca 2011 prodal Francozu Marku Karpelesu, ki od leta 2009 živi na Japonskem. Karpeles je tako postal večinski lastnik in izvršni direktor Mt.Goxa.

2011: prve težave–hekerji

Leta 2011 sta z roko v roki rasla tako zanimanje uporabnikov za Mt.Gox kakor tudi tečaj bitcoina. Prvi večji incident se jim je primeril 19. junija 2011, ko je cena bitcoina na borzi Mt.Gox s tedanjih 17 dolarjev strmoglavila na en cent, zaradi česar je bilo trgovanje kmalu ustavljeno. Pomislili bi, da je šlo za najbrutalnejšo obliko razprodaje na katerikoli borzi v zgodovini, a preprostejšo resnico smo izvedeli, ko je začela po internetu krožiti datoteka z osebnimi podatki Mt.Goxovih strank. Postalo je jasno, da je bil Mt.Gox žrtev hekerskega vdora.

Škoda ni bila le finančna, temveč je precej trpel Mt.Goxov ugled. To si je Karpeles zakuhal sam, saj so bila prva sporočila za javnost zelo ohola; v njih je uporabnike vzvišeno opozarjal, da so si za zlorabo gesel krivi sami. Šele ko je postalo jasno, da gre za primitivni vdor zaradi vrivanja SQL, ki je razkril tudi zgoščene vrednosti gesel (hashed passwords), je izjavo spremenil in omilil. Tedaj si je to Kerpeles še lahko privoščil, saj prave konkurence Mt.Gox ni imel. Še najbliže je bila nova in neznana borza TradeHill.

Mt.Gox je kasneje potrdil, da so napadalci dobili tudi podatke za upraviteljski dostop, s čimer jim je uspelo odobriti račune z večjim številom bitcoinov, ki so jih prodali na borzi (short selling), in to je zbilo ceno. Mt.Gox je ustavil trgovanje in sporne transakcije kasneje večinoma razveljavil, tako da je škoda odpadla le na dejansko dvignjene bitcoine, ki jih zaradi dnevnega limita za dvige ni bilo veliko.

Nekdanji zaposleni pa vedo povedati, da je bil Mt.Gox že tedaj katastrofa, ki je le čakala na prožilec, saj je poizkušal biti Karpeles direktor, glavni programer, finančnik in obraz podjetja. Rezultat je bil notranji kaos, nepregledna koda, spregledane ranljivosti in lažni občutek samozadostnosti.

2012–2013: drugo zatišje in vzpon konkurence

Mt.Gox se je opravičil, povrnil škodo, ki so jo utrpeli nekateri uporabniki, in nadaljeval s poslom. V letih 2011 in 2012 ni bilo večjih pretresov, cena je nekoliko nihala, promet na Mt.Goxu pa se je zlagoma večal. Časov brezbrižnega odnosa pa je bilo nepreklicno konec, saj je začela nastajati konkurenca – Evropejci smo leta 2011 dobili Bitstamp, Rusi BTCe, Kitajci BTC China, če omenimo le nekaj najslavnejših. Po forumih pa so začele krožiti čedalje glasnejše govorice, da je Mt.Gox tehnično najslabše podprta borza, polna površnosti.

2013: začetek konca

Imperiji praviloma padejo nenadoma, ko so na vrhuncu. Pri Mt.Goxu je težko najti natančno točko, ko se je zgodil preobrat. Prvi znaki so se pokazali leta 2013, ko so se začele kopičiti tehnične in pravne težave. Najprej je Dwolla (sistem za prenos denarja) 22. februarja preklicala nekatere transakcije za Mt.Gox, ki so jih uporabljali za izplačevanje dolarjev ameriškim strankam. Izginilo je kar nekaj denarja, ki se je iz finančnih vic vrnil šele čez tri mesece. Dokončno jim je Dwolla gostoljubje odpovedala maja, ko so prejeli odredbo ameriške Službe za domovinsko varnost, da morajo prenehati poslovati z Mt.Goxom, ker ta ni registriran za opravljanje finančnih transakcij, zato so jim zaprli račun pri banki Wells Fargo. Junija je Mt.Gox obupal in oznanil prenehanje izplačevanja dolarjev, pologi dolarjev in dvigi vseh drugih valut pa so delovali. Nekaj tednov pozneje so bili dvigi spet mogoči, a so ljudje poročali o dolgih zamudah, kadar jim je do dolarjev sploh uspelo priti. Le dva meseca pozneje je Mt.Gox naznanil tudi opustitev možnosti polaganja dolarjev, ker naj bi zaradi težav pri kliringu teh pologov utrpeli znatne izgube.

Pravne težave so poglabljale tudi nespretne tehnične odločitve in slabo trženje. Aprila 2013 je Mt.Gox za dva dni ustavil trgovanje zaradi neravnovesij na trgu, ki so se pojavila ob poku prvega balončka tisto leto. Tudi sicer se je večkrat zgodilo, da je bila stran nedosegljiva ali pa so za krajši čas ustavili trgovanje iz različnih vzrokov (neravnovesja, težav z ažurnostjo evidenc, razvejitve v narudarjenih blokih), kar so javnosti zelo slabo pojasnjevali. In s tem sta se skepsa in nezaupanje v Mt.Gox večala. To se je kazalo kot bistveno višja cena bitcoinov na tej borzi. Bitcoine je bilo tedaj namreč še mogoče dvigniti ali položiti, zlasti dolarje pa bistveno teže.

Mark Karpeles 28. februarja letos odhaja s tokijskega sodišča. Foto: Tomohiro Ohsumi, Bloomberg.

2014: nepričakovan torpedo

Februarja letos pa je zaškripalo. Najprej je Mt.Gox 7. februarja ustavil vsa izplačila bitcoinov, kmalu pa so sledile še druge večje borze. Razlog je bila manjša neprevidnost v protokolu in borzni implementaciji, ki je zlonamernemu uporabniku omogočila spremembo nekaterih nepomembnih podatkov v transakciji, tako da se je ta še vedno uspešno izvedla, a je borza ni zaznala, kar je v teoriji omogočilo dvojna izplačila na škodo borze. Rešitev so našli hitro in druge borze so le nekaj dni pozneje izplačila sprostile, Mt.Gox pa je še vedno trdil, da iščejo rešitev. Postalo je jasno, da je nekaj zelo, zelo narobe.

Krožiti so začele govorice, da je Mt.Gox nesolventen in da nima ne zadosti dolarjev ne bitcoinov, da bi lahko poplačal svoje obveznosti do strank. Karpeles je trmasto molčal, pred zgradbo Mt.Goxa v Tokiu pa se je celo zbralo nekaj ljudi, ki so zahtevali svoje bitcoine. Čeprav je bilo od daleč vse videti precej spokojno, le cena bitcoinov na Mt.Goxu je divje padala, se je Mt.Gox v drobovju sesuval kot hišica iz kart.

Da se pripravlja nekaj velikega, smo lahko posumili 23. februarja, ko je Karpeles odstopil s svoje funkcije v upravnem odboru Fundacije Bitcoin. In res je že naslednji dan spletna stran Mt.Gox izginila. To je sprožilo divje špekulacije, kam neki je izginila.

Uradno pojasnilo smo dobili 28. februarja, ko je Mt.Gox vložil zahtevek za začetek prisilne poravnave. Karpeles je na novinarski konferenci pojasnil, da je škoda velikanska. Za koga nepomemben podatek, a Karpeles je nosil celo suknjič in kravato, kar se ni zgodilo že zelo dolgo časa. Po opravičilu v japonščini je priznal, da je Mt.Gox nesolventen. Izginilo je 850.000 bitcoinov (ki so po realnih tečajih s konca februarja vredni okrog pol milijarde dolarjev), za katere Mt.Gox ni natančno povedal, ali so jim jih ukradli hekerji ali pa so jih imeli v denarnici, katere šifrirni ključ so izgubili. Namignili so, da so verjetno ukradeni, ker je ranljivost, ki so jo borze družno krpale februarja, vladala že dlje časa in je na Mt.Goxu zaradi slabe kode dolgo omogočala nezakonite dvige bitcoinov. Prav tako je pregled pokazal, da na bančnih računih manjka 2,7 milijarde jenov (približno 27 milijonov dolarjev), poniknili so  neznano kam.

Zdi se, da je svojčas največja borza bitcoinov propadla praktično čez noč, a v resnici ji je pogubo tlakoval niz nepremišljenih odločitev, površnega programiranja in nestrokovnosti. Izgube za 127.000 Mt.Goxovih strank so velike in številni so že vložili tožbe zaradi slabega gospodarjenja in varovanja. Na pogorišču ostajajo druge borze, sam ustroj bitcoina pa ostaja trden.