Prva lastovka ...
... še ne prinese pomladi, pravi star slovenski pregovor. Pred kratkim smo preizkusili prvi električni omrežni vmesnik z omrežnim stikalom, tokrat pa je podjetje D-Link pripravilo zaokroženo paleto izdelkov, ki znajo podatke prenašati po zraku in električni napeljavi. Hkrati.
Tajvansko podjetje danes res orje ledino na tem področju, a čudi nas, da se v tej branži niso česa podobnega domislili že prej. Tehnologiji prenosa podatkov po zraku in električni napeljavi sta si precej podobni, prav tako vsaka naprava potrebuje tudi napajanje. Čutiti je bilo, da se bo razvoj električnih omrežnih vmesnikov precej klavrno zaustavil, predvsem zato, ker je par napravic le v redkih primerih odtehtal razliko v ceni v primerjavi z običajnim omrežnim kablom (ne nazadnje tudi pri električnih omrežnih vmesnikih potrebujemo omrežni kabel za povezavo od vmesnika do naprave, in to najmanj dva), da specifične problematike pri vzpostavljanju take vrste omrežja niti ne omenjamo. Morda smo bili tudi zato nemalo presenečeni, kako preproste, hitre in resnično uporabne so se izkazale D-Linkove napravice.
Črni monolit ...
Usmerjevalnik bi po zunanjosti resnično težko izstopal iz povprečja v tem segmentu. Kombinacija klavirsko črne in vzorčaste plastike sicer ne deluje ceneno, a pretirane izvirnosti ni opaziti; v dobro mu lahko štejemo, da med delovanjem kontrolne lučke ne svetijo kot novoletna smrečica. Odsotnost zunanjih anten se seveda pozna na dosegu brezžičnega omrežja, ki je bilo nadstropje više opazno slabše kot pri usmerjevalnikih z "rogovi".
Priložena papirnata dokumentacija nas je navdajala z dvomom, da je v napravi res kaj izvirnega: diagrami priklopa vmesnikov na usmerjevalnik so namreč narisani zavajajoče. Električni omrežni vmesnik naj bi se na usmerjevalnik priključil prek UTP kabla, a to ni nič resnično novega! Preizkus je pokazal, da so bili strahovi odveč: usmerjevalnik smo priključili v vtičnico (naprava nima zunanjega napajalnika) in vsi priključeni električni vmesniki so se čez nekaj sekund samodejno povezali nanj. Potrebna je še minutka administracije, da vse priključene vmesnike povežemo v skupno omrežje: napravice so same po sebi nastavljene tako, da se samodejno povezujejo druga z drugo. Če uporabljamo tri vmesnike ali več, jim moramo le dopovedati, kako in kateri naj se pravzaprav povežejo med sabo.
Usmerjevalnik zna delovati po standardih IEEE 802.11b/g/n, IEEE 1901 in Homeplug AV (slednja sta standarda prenosa po električnem omrežju), kodirati podatke po WPA standardu prve in druge generacije, vse omrežne vtičnice (1x WAN in 4x LAN) pa delujejo z gigabitno hitrostjo prenosa podatkov. Najvišja (beri: pretirana) hitrost prenosa podatkov po brezžičnem omrežju je 300 Mb/s, po električni napeljavi pa 500 Mb/s. Na zadnji strani naprave najdemo tudi vhod USB za priklop tiskalnika oziroma zunanje naprave za shranjevanje podatkov; med programskimi zmožnostmi naprave najdemo tudi preprost odjemalec DLNA, kar usmerjevalnik spremeni v uporaben medijski strežnik (osvežimo si spomin: D-Link izdeluje tudi BoxeeBox). Seznam posebnosti naprave bomo sklenili s stikalom, ki omogoča hiter preklop med usmerjevalnikom in preprosto dostopno točko.
Pozor!
Pred nakupom vsekakor preizkusite delovanje tudi v vašem stanovanju, da ne bo prišlo do neprijetnih presenečenj in nepotrebnih stroškov. Nekaj osnovnega znanja o električnih napeljavah bo vsekakor dobrodošlo.
... in beli prodniki
Usmerjevalnik smo "nadgradili" z dvema kompletoma električnih omrežnih vmesnikov. Nekoliko počasnejši komplet (200 Mb/s prenos po električnem omrežju) je imel vgrajen tudi brezžično dostopno točko z IEEE 802.11b/g/n standardi brezžičnega prenosa podatkov, hitrejši, s prenosi do 500 Mb/s, pa drugih posebnosti žal ni imel (stikalo s štirimi vtičnicami bi bilo dobrodošlo). Zanesljivost delovanja vseh vmesnikov je bila na zelo visoki ravni, večjih nihanj v prenosu delovanja ni bilo zaznati, četudi se je prikaz hitrosti prenosa na usmerjevalniku pogosto spreminjal za nekaj deset megabitov. Tako smo med hitrejšima vmesnikoma podatke prenašali s hitrostjo okoli 30 MB/s, med počasnejšima pa z okoli 10 MB/s; pri povezavi prek usmerjevalnika se hitrost prenosa podatkov praktično ni spremenila.
Dostopna točka ima lasten spletni vmesnik, seveda brez vseh zmogljivosti usmerjanja omrežnega prometa. Podobno kot usmerjevalnik lahko tudi ta dostopna točka omrežje postavi na dveh frekvenčnih pasovih (ki so poenostavljeno označene z 2 in 4GHz), izberemo pa lahko le nižjo ali pa samodejni mešani način. Za potrebe interneta in pretakanja videa nizke ločljivosti je prepustnost do nekako 10 MB/s še zadosti, za kaj več pa bi D-Link moral uporabiti hitrejši standard prenosa po električni napeljavi.
Zlata pravila:
Čim večja je razdalja v žici med vmesniki, tem počasnejša bo povezava.
Večji porabniki električne energije na istem vodu kot vmesniki lahko motijo ali ovirajo njihovo optimalno delovanje. Podobno lahko velja tudi za nekatere zaščite pred nenadnimi sunki napetosti.
Prepričajte se, ali uporabljate enofazno ali večfazno električno napeljavo. Vmesniki se bodo povezali zgolj, če bodo priključeni na isto fazo.
Povezava do soseda po električni napeljavi ne bo delovala (razen če si delite isti priključek oziroma števec in so vtičnice na isti fazi).
Pomlad vendarle prihaja
Električni omrežni vmesniki v povezavi z brezžičnim usmerjevalnikom dobijo povsem novo uporabno vrednost. Prihranimo si kako omrežno in električno vtičnico, v trenutku in brez dodatnih nastavitev ter polaganja kablov postavimo dostopno točko tam, kjer jo dani trenutek potrebujemo, hitrosti prenosa podatkov pa so povsem primerljive, oziroma višje od brezžičnih in so manj občutljive na motnje iz okolice.
Kako preprosto in prilagodljivo je ustvarjanje omrežij s kombinacijo brezžičnega in električnega omrežja, zgovorno povedo naslednji zgledi rabe: v enostanovanjski hiši smo začasne dostopne točke v nekaj sekundah postavili v kleti, podstrešju in na terasi ter s projektorjem (prek omrežnega priključka) predvajali prenos nogometne tekme iz računalnika na drugi strani in drugem nadstropju hiše (računalnik smo krmilili kar prek tabličnega računalnika); v večstanovanjskem bloku smo tri nadstropja nižje v kleti po tabličnem računalniku spremljali TV in se smejali novim domislicam spletnih videoposnetkov (edini pogoj je, da je električna napeljava v lastniški kleti zvezana z razdelilno omarico v stanovanju); za službene potrebe smo v petih minutah postavili brezžično omrežje tudi v večjem kletnem prostoru skladišča, kjer je bila samo električna napeljava. Naštevali bi lahko še pozno v noč.
Upoštevaje povedano, lahko mirno napišemo, da se električnim omrežnim vmesnikom obeta svetlejša prihodnost. Sami bi nemudoma kupili komplet usmerjevalnika in dostopne točke na električnem vmesniku, če bi bil zgrajen okoli novejšega standarda prenosa po električni napeljavi ter bi vseboval še stikalo s štirimi omrežnimi priključki. Ob taki opremljenosti in vseh naštetih možnostih rabe tudi višja cena ne bi imela več tako pomembne vloge.
D-Link DHP-1565 Wireless N PowerLine Gigabit Router
Kaj: Brezžični usmerjevalnik in električni omrežni vmesnik.
Izdeluje: www.dlink.com.
Prodaja: www.xenya.si.
Cena: 115 EUR z DDV (spletne cene od 108 EUR z DDV).
Za: Prenos podatkov po električnem omrežju brez dodatnih vmesnikov, zanesljivost delovanja.
Proti: Slabši domet brezžičnega omrežja, ker nima zunanjih anten.
D-Link DHP-W307AV PowerLine Homeplug AV Wireless N Starter Kit
Kaj: Električni omrežni vmesnik in brezžična dostopna točka.
Izdeluje: www.dlink.com.
Prodaja: www.xenya.si.
Cena: 110 EUR z DDV (spletne cene od 95 EUR z DDV).
Za: Enostavna in hitra postavitev brezžične dostopne točke, zanesljivost delovanja.
Proti: Starejša tehnologija in s tem nižje hitrosti prenosa podatkov, brez omrežnega stikala.
D-Link DHP-501AV PowerLine AV 500 Starter Kit
Kaj: Električni omrežni vmesnik.
Izdeluje: www.dlink.com.
Prodaja: www.xenya.si.
Cena: 80 EUR z DDV (spletne cene od 85 EUR z DDV).
Za: Visoke hitrosti prenosa podatkov.
Proti: Brez dodatnih priboljškov, kot je, recimo, omrežno stikalo.