Prva pomoč za Android

Izbiranje pametnega telefona ni lahka stvar, na trgu je preveč različnih modelov in prav vsak se ponaša s kakšno posebnostjo, v najslabšem primeru z nizko ceno. Če podpišemo pristopnico v tabor operacijskega sistema Android, so težave največje. Čeprav se zdi, da smo z izločitvijo izbranega telefona iz tisočglave množice opravili glavnino dela, se pravi boj šele začenja. V bitko se podajmo opremljeni z naslednjimi nasveti.

Najprej so na mestu čestitke za izbor telefona z operacijskim sistemom, ki slovi po surovi funkcionalnosti in prilagodljivosti. Močna platforma za ceno prijaznosti in enostavnosti postreže z zmogljivimi orodji, zato nas zna tudi po letu dni presenetiti s kakšno skrito zmožnostjo. Ne glede na to, ali imamo Galaxy S5, HTC One 2014 ali katerega od manj zmogljivih pametnjakovičev, možnosti je preveč, da bi mobilno pridobitev izkoristili do obisti.

Popoln izkoristek naprave z operacijskim sistemom Android je pogojen z Googlovim uporabniškim računom.

Zaklenjeni zaslon novejših pametnih Androidov je (lahko) poln najrazličnejših informacij in pripomočkov.

Čeprav so privzete programske tipkovnice navadno precej zmogljive zveri, priporočamo uporabo alternativne rešitve. Naš favorit je tipkovnica SwiftKey.

Začetniki

Preden začnemo delati z novo napravo, je priporočljivo pripraviti osnovo, v primeru Androida je to Googlov račun. Ker ta upravlja številne storitve, od elektronske pošte Gmail, družabnega omrežja Google+, video posnetkov s spletišča YouTube do zemljevidov Maps, so urejeni podatki nuja. Znotraj elektronske pošte Gmail se skrivajo stiki, ki jih enostavno prenesemo v napravo. Stike je udobneje urejati na računalniku z večjo tipkovnico, zato jih pregledamo, preden napravo povežemo z Googlovim računom. Če smo v svetu Googla prišlek, lahko svoje stike uvozimo ob pomoči datoteke CSV. Sistem nam omogoča odstranjevanje dvojnikov in dodajanje podrobnejših informacij, ki bodo za vedno shranjene v oblaku. Nikoli več nam ob menjavi telefona ne bo treba telovaditi s kartico SIM in se jeziti nad nepopolno prenesenimi stiki.

Opozorila so ena izmed svetlih lastnosti pametnih telefonov. Uporabna zadeva, za katero nismo vedeli, kako zelo smo jo potrebovali. Kljub temu se zgodi, da ob gneči programov, ki se sčasoma naberejo na telefonu, vsa opozorila niso dobrodošla. Nepotrebne vnose izklopimo in poleg živcev prizanesemo tudi bateriji. V nastavitvah poiščemo Upravitelja aplikacij, izberemo gostobesedno aplikacijo in odstranimo kljukico pri izbiri Pokaži obvestila, nato uživamo v zasluženem miru.

Tako imenovani lebdeči pripomočki (ang. widgets) so posebnost operacijskega sistema Android. Enostavno nam ponudijo hiter dostop do pogosto zahtevanih informacij ali izvajanih akcij. Dodajamo jih bodisi ob pomoči seznama aplikacij bodisi s pritiskom prsta na nezasedenem območju trenutno prikazanega zaslona. Navadno so na prvem seznamu naštete nameščene aplikacije, s potegom prsta v levo pa se nam razkrijejo sistemski pripomočki. Če želimo seznam razširiti, se odpravimo na mobilno tržnico Google Play. Ko smo z naborom zadovoljni in je telefon zvrhano poln z zmožnostmi naphanih lebdečih pripomočkov, jih skrbno uredimo v logičnem zaporedju. Da se na zaslonu ne bo trlo nerazpoznavnih akcij in informacij, posameznim zaslonom določimo namembnost. Na enem naj bodo na primer najpogosteje uporabljeni programi in pripomočki, na drugem vreme in novice, na tretjem zaznamki, zapiski in seznam opravil in na četrtem sistemska orodja in nastavitve. Zaklenjeni zaslon je skozi različice Androida napredoval od osamljene zaščite do informacij polnega zaslona. Nanj po želji umestimo tudi lebdeče pripomočke, med katerimi ne manjkajo okna za elektronsko pošto Gmail, Googlov koledar in shrambo Keep.

Programsko prilagajanje naprave se pri Androidu ne konča z dodatnimi pripomočki, ki jih prenesemo iz trgovine Play, temveč si telefon ali tablico preoblikujemo z zamenjavo različnih  orodij. Med prvimi priporočamo preizkus alternativnih tipkovnic, ki še tako zmogljivo priloženo tipkalo spremenijo v pošastno zmogljiv pisalni stroj. Ena izmed tako odkritih skrivnosti je drsenje prsta namesto klasičnega tipkanja. V kombinaciji z nadvse natančnim predvidevanjem besedila, ki se napaja iz našega udejstvovanja v družabnih omrežjih in elektronski korespondenci, se popotovanje s prstom od tipke do tipke izkaže za hiter način vnosa. Po tednu ali dveh preizkušanja alternativnega tipkanja za klasiko niti slišati ne bomo več hoteli. Glavni imeni na področju programskih tipkovnic v svetu Androida sta nedvomno SwiftKey in Swype. Obe aplikaciji nas po namestitvi vodita za roko, tako da učinkovitost zamenjave nikoli ni vprašljiva.

Nekateri novejši telefoni imajo privzete aplikacije za posamezna opravila priročno zbrane na enem mestu.

Tržnica Google Play je dostopna tudi prek računalnika. Med drugim omogoča preprostejše iskanje po objavljenih aplikacijah in nameščanje izbranega programskega izdelka na ustrezne naprave v lasti na daljavo.

Naprave z operacijskim sistemom Android so nerazdružno povezane z Googlovim računom. Včasih, ko eno napravo, predvsem tablice, uporablja več uporabnikov, je treba napravo povezati z več računi hkrati. Zadeve se lotimo z nastavitvami Računi/Dodaj račun. Programska tipkovnica v Androidu nam lajša vnos besedila s samopopravki. Ker podpira slovenščino in učenje, so korekcije večinoma dobrodošle. V nekaterih primerih, nam najprej padejo na pamet sporočila SMS, kjer šumniki zaradi večje porabe znakov niso zaželeni, je storitev kljub vsemu napoti. Izklopimo jo z nastavitvijo Jezik in vnos in izbiro privzete tipkovnice, kjer poiščemo možnost Predvidevanje besedila in jo izključimo.

Android je dokaj odprt operacijski sistem, zato si ga izdelovalci radi prilagajajo po okusu. Čeprav Google sistemu zagotavlja redne posodobitve, jih izdelovalci zaradi pretiranega prilagajanja ne utegnejo (p)osvajati zadovoljivo hitro. Ko končno vse pokrpajo, se to uporabniku prikaže pod obvestili kot samodejna posodobitev. Da bi bili enake postrežbe deležni pri nameščenih aplikacijah, moramo pod nastavitvami tržnice Play izbrati Samodejno posodabljanje aplikacij, kjer se odločimo, ali se bodo nameščeni programi osveževali zgolj znotraj brezžičnega omrežja ali tudi na poti, kar zna zaradi rabe naročene mobilne kvote v končni fazi predstavljati zajeten mesečni strošek.

Vsako opravilo v operacijskem sistemu Android ima določeno privzeto aplikacijo oziroma storitev. Ob novi akciji nas sistem sam povpraša po pripomočku, s katerim jo želimo izvesti. Aplikacijo lahko z opravilom povežemo zgolj enkratno ali pa ji določimo stalno zaposlitev. Privzete aplikacije naknadno urejamo v nastavitvah Upravitelj aplikacij. Izberemo želeno aplikacijo in pod Zaženi kot privzeto uporabimo gumb Počisti privzete. Nekateri telefoni, na primer Samsungov Galaxy S5, imajo privzete programe zbrane na enem mestu, pod izbiro Privzete aplikacije.

Aplikacije, ki dajejo pametnemu telefonu širino, sčasoma iz osrednjih zaslonov naredijo nepregledno gmoto najrazličnejših bližnjic. Ker niso urejene po abecednem vrstnem redu, jih je težko obvladovati. Ob velikem številu dodatno nameščenih programskih izdelkov priporočamo uporabo imenikov. Na večini naprav imenik ustvarimo, če eno ikono postavimo vrh druge, nekateri izdelovalci telefonov s preobleko dodajo posebno možnost, kot je Ustvari mapo pri dolgem dotiku ikone v Samsungovem vmesniku TouchWiz. V ustvarjeno mapo po želji namečemo sorodne aplikacije in jo poimenujemo po svojem okusu.

Mobilna trgovina Play je od nerodnih začetnih korakov prehodila že dolgo pot. Današnja oblika tržnice je pregledna, zato je nakupovati v njej čisti užitek. Kljub temu se kdaj zgodi, da nam je manjši zaslon mobilne naprave na sprehodu med stojnicami v napoto. Rešitev se skriva v namizni različici mobilnega branjevca, ki je na računalniškem zaslonu konkretno povečana, obenem pa razširjena z dodatnimi zmožnostmi in kategorijami. Veliko lažje na primer najdemo že omenjeno kategorijo lebdečih pripomočkov in še kaj bi se našlo. Če se v računalniški različici prijavimo z istim Googlovim računom, pa nas spletni velikan prijetno preseneti z veliko  povezljivostjo. Izbrano aplikacijo lahko namreč na daljavo namestimo na izbrano mobilno napravo, pri čemer spletišče sproti preverja primernost označenega izdelka in prilagaja cene. Takoj po izbiri gumba Install ali Buy se aplikacija začne pretakati v telefon.

Stojnice na tržnici Google Play se šibijo pod težo najrazličnejših aplikacij. Razdeljene so med brezplečne in plačljive izdelke. Številni zaslužkarski programi imajo preizkusno različico, ki nam omogoča, da delovanje izdelka pred nakupom preverimo do obisti. Če preizkusne različice ni, lahko želeno aplikacijo kupimo in jo preizkušamo petnajst minut, kar je ravno dovolj časa, da dobimo prvi vtis o ustreznosti nagledanega izdelka. Ko aplikacijo v določenem časovnem okviru zbrišemo iz telefona ali tablice (ali uporabimo ustrezni gumb v trgovini Play), nam spletni velikan denar vrne. Pri vsaki aplikaciji lahko to storimo zgolj enkrat, ni vnovičnega razmišljanja.

Samodejno zagnane aplikacije ob zagonu najlaže spremljamo z namenskim pripomočkom, kot je na primer Autorun Manager.

Clueful Privacy Advisor olajša nadzor nad (skritim) delovanjem nameščenih aplikacij.

Zaseden in razpoložljiv prostor je najlaže pregledati s programom Disk Usage.

Brezplačnih programov in iger je na tržnici Play kot listja in trave. Zavedati se moramo, da je med njimi težje najti kakovost, obenem pa morajo tudi programerji zastonjskih izdelkov preživeti, zato svoje umotvore mnogokrat opremijo z reklamami. Proti takemu služenju denarja načeloma nimamo nič proti, a nekaj falotov je vse skupaj pritiralo čez meje dobrega okusa. Njihovi oglasi se prikažejo v središču z obvestili, ustvarijo sumljive ikone na osrednjem zaslonu ali neznane povezave v privzetem brskalniku. Poleg naštetih nevšečnosti nesramni programi navadno zasedajo precej prostora in izdatno kurijo baterijo. Izogibajmo se jim, četudi nas ne skrbi za zasebnost. Da bi videli, katere aplikacije na telefonu se povezujejo z oglaševalskimi mrežami, uporabimo brezplačni program (Lookout) Ad-Network Scanner & Detector.

Ob zagonu sistema se v telefon naloži kup aplikacij in drugih pripomočkov, ki delujejo v ozadju. Večina je neškodljivih, nekaj pa jih povsem po nepotrebnem odžira pomnilnik in procesorsko moč. Autorun Manager je ena od njih, ki nam prikaže, kaj se ob zagonu naloži v sistem, obenem pa pomaga zažiralce onesposobiti ali odstraniti.

Ob namestitvi aplikacije nas Android povpraša po dovoljenjih, ki jih zahteva posamezen izdelek. Če nas ne zmoti kaj konkretno, praviloma pristanemo na vse, kar zahteva aplikacija. V gneči programov, ki se sčasoma naberejo v telefonu, se pravic posameznih aplikacij seveda ne spominjamo, čeprav smo jih sami odobrili. Da bi laže sledili dogajanju, uporabimo program Clueful Privacy Advisor. Oceni nam tveganost posamezne aplikacije, na zahtevo pa poda podrobnejši seznam s pravicami, ki jih ima izbrani izdelek in jih vsak dan uporablja.  

Ob primerni vezavi Androida z računalnikom slednji telefon ali tablico obravnava kot ključek USB, kar je velika prednost pri prenosu najrazličnejših podatkov iz pametne naprave ali vanjo.

Požrešnost določanja lokacije omilimo z izklopom modula GPS.

Naprednejša raba naprave z operacijskim sistemom Android zahteva razumevanje gumba Share. Čeprav ime nakazuje deljenje vsebine oziroma podatkov trenutno odprte aplikacije, ne gre zgolj za posredovanje prikazanega z družabnimi omrežji, temveč lahko po tej poti program povežemo z drugim. Lep zgled je brskanje po spletu z označevanjem obiskanih strani za kasnejše branje. V izbranem brskalniku na všečni strani poiščemo gumb Share (v slovenskem Chromu se ta gumb oziroma zmožnost imenuje Deljenje z drugimi), nato s seznama uporabnih aplikacij izberemo Pocket, odlično storitev za kasnejše branje, ki smo jo v telefon namestili takoj, ko smo ga dobili v roke. Podobno nam povezovanje aplikacij pomaga pri pošiljanju ali oblačnem shranjevanju besedila, ki smo ga napisali v izbranem urejevalniku. Samo v urejevalniku z gumbom za deljenje izberemo bodisi aplikacijo za elektronsko pošto bodisi Dropbox ali drugo oblačno shrambo. Napisano vsebino tako pošljemo ali shranimo, ne da bi zapustili osrednjo aplikacijo (urejevalnik besedila) in pretrgali delo.

Na pametnih telefonih ni nikoli dovolj prostora. Ker večina pametnjakovičev iz tabora Android podpira pomnilniške kartice mikroSD, je pametno nanje prestaviti fotografije, video posnetke, glasbo in druge prostorsko potratne vsebine. Aplikacij in iger, ki jih ne uporabljamo redno, ne hranimo, temveč jih izbrišemo iz sistema, saj zavzemajo (pre)potreben prostor. Grafično predstavljeno informacijo o največjih potrošnikih prostora v sistemu nam posreduje brezplačni program Disk Usage. Nepotrebne aplikacije izbrišemo z upraviteljem aplikacij, ki ga najdemo v nastavitvah operacijskega sistema Android. Drugih nepotrebnežev se znebimo bodisi s priloženim raziskovalcem bodisi s pripomočkom tipa ES File Explorer File Manager, ki ga dobimo na tržnici Google Play, pri čemer moramo biti pazljivi, da ne pobrišemo za delovanje sistema ali posameznih aplikacij nujnih datotek.

Pametnemu telefonu lahko pamet še dodamo. Z obogatenimi nevroni se bo telefon v službi samodejno utišal, ponoči izklopil omrežne povezave in še marsikaj drugega, le aplikacijo za avtomatizacijo mu moramo privoščiti. Daleč najboljša je Tasker, med drugimi pa izpostavimo Automatelt in Phone Schedule.

Čeprav je Chrome uradni spletni brskalnik mobilnega operacijskega sistema Android, je privzeta izbira posameznih izdelovalcev samosvoja. Izdelki priljubljenih imen, Samsung, HTC, LG, kakovosti brskalnika Chrome ne dosegajo, zato je prenos ali vklop slednjega nuja. Chrome je preprost in hiter. Če uporabljamo Googlov brskalnik na namizju, nas bo dodatno navdušila tudi povezljivost, ki poleg sinhronizacije zaznamkov omogoča, da brskanje s telefona nadaljujemo na računalniku.

V novejše telefone oziroma mobilne naprave z Androidom je vgrajen osebni pomočnik Google Now, ki nam skuša olajšati dostop do informacij in zanimivosti glede na lokacijo, na kateri smo, skladno z zgodovino naših iskanj in drugih podatkov iz spleta. Brž ko ga z ustreznim stikalom vključimo in opravimo z začetnimi nastavitvami, nam na vsakem koraku ponuja pomoč. Če smo na železniški postaji, nam bo posredoval informacijo o naslednjem vlaku. Čez čas, glede na lokacijo telefona, ugotovi, kje smo doma in kje delamo, in nam vsak dan streže s podatki o prometu na poti. Obvešča nas o športnem udejstvovanju najljubših ekip, vremenu in še čem. S čarobno besedo OK Google se z njim pogovarjamo. Na našo željo pridobi iz spleta zahtevane podatke in nam jih posreduje v bolj človeški obliki, ki meji na pravo ljudsko interakcijo.

Hitri mobilni internet porabi precej energije in ustvari precej mobilnega prometa, zato ga je včasih dobro izklopiti.

Na zaklenjenem zaslonu med drugim prikažemo osebne podatke, ki bodo od morebitni izgubi telefona najditelju pomagali do poštenosti.

Požrešnost določanja lokacije omilimo z izklopom modula GPS.

Slovenija je na seznamu držav, za katere Googlovi zemljevidi na ukaz kažejo pot. Navigacija je več kot spodobna, zato jo z veseljem uporabljamo. Ker se zemljevidi nalagajo sproti, smo na poti odvisni od mobilne povezave. Znotraj meja Slovenije navadno ni težav, saj imamo zakupljeno zadostno kvoto megabajtov, Googlovega usmerjanja pa tam, kjer bi ga najbolj potrebovali, v tujini, zaradi dragega gostovanja ni priporočljivo uporabljati. Na srečo prepoved ne drži povsem. Če v aplikaciji Maps (Zemljevid) želeno območje prej prenesemo na mobilno napravo, kar storimo z dotikom iskalnika in izbiro možnosti To območje shrani za ogled brez povezave, nas čez mejo navigacija ne stane kot suho zlato, temveč se ji brez skrbi pustimo voditi za roko.

Pametni telefon nas z opozorilnimi lučkami obvesti o zgrešenih klicih, prispelih sporočilih, neodprti pošti in še čem. S programom Light Flow obvestilni lučki določimo barvo in akcijo, ob kateri naj se sproži. Če izbrani model nima take diode LED, uporabimo bliskavico in program Flash Notification.

Prednost Androida v primerjavi z Applovim iOSom je med drugim v enostavnosti prenosa podatkov iz naprave v računalnik in nazaj. Za tako upravljanje z biti, ki potujejo med napravama, pri Androidu ni treba zaganjati posebnega namiznega programa, kakršen je v primeru jabolčnih naprav program iTunes, temveč je priklop poenostavljen v maniri ključka USB. V raziskovalcu nato poiščemo telefon, kot bi iskali drugo priklopljeno shrambo, imenik Internal Storage in v primeru prenosa fotografij na primer DCIM (Camera). Datoteke prenašamo kot katerekoli druge na namiznem računalu. Uporabniki Macov in sistema OS X potrebujejo za povezavo pripomoček Android File Transfer. Če bi želeli v računalnik prenesti zgolj fotografije, jim ob povezavi telefona z Macom priporočamo izbiro načina PTP.

Še boljša pot je shranjevanje posnetega foto gradiva v oblak. Telefon ali tablico povežemo z eno od priljubljenih oblačnih shramb (Google+, Dropbox). V primeru Googlovega oblaka samodejno kopiranje fotografij omogočimo v nastavitvah Splošne nastavitve/Varnostno kopiranje. Po želji določimo še podrobnosti, kakršna je sinhronizacija prek mobilnega omrežja ali v tujini, ko je mobilna povezanost v splet draga kot žafran. Oboje je dobro izklopiti in podvajanje fotografij omejiti zgolj na domače brezžično omrežje. Če se bojimo za dolgoživost baterije, sinhronizaciji postavimo še dodaten pogoj, izvaja naj se le ob priklopu naprave v električno omrežje. Prenos v oblak namesto na namizni računalnik je enostavnejši, obenem pa zagotavlja varnostno kopijo spominov, ki nam ostanejo, četudi napravo doleti katastrofa, odpove poslušnost ali nam jo ukradejo.

Prenašanje podatkov iz telefona v računalnik kljub temu ni udobno opravilo, saj največkrat zahteva uporabo kabla USB. Če se želimo znebiti žic, je ena izmed poti, ki jih lahko uberemo, uporaba aplikacije AirDroid. Slednja nam omogoča brezžično upravljanje telefona z računalnikom, za kar uporabimo brezžično ali mobilno omrežje. Z računalnika tako enostavno dostopamo do datotek na telefonu, jih prenašamo v obe smeri, pošiljamo sporočila, nameščamo ter brišemo aplikacije, predvajamo glasbo, video posnetke, gledamo fotografije in še kaj bi se našlo.

Pametni telefoni so v takšno ali drugačno omrežje povezani noč in dan. V toplini doma navadno kurimo cenejšo povezavo v splet, onkraj domačih sten pa smo odvisni predvsem od mobilnega interneta, kar hitro poveča mesečne stroške telefonije. Nadzor je nuja. Android ima vgrajenega in splača se tu in tam pokukati, kaj nadzornik zapisuje. Poraba podatkov poleg seštevka porabljene kvote za določeno obdobje razkrije tudi največje porabnike. Če nam ob pomoči skopih podatkov ne uspe znižati računa, posežemo po izdelkih tujih avtorjev. Na Google Play jih je precej, vodita brezplačna Onavo Count in Traffic Monitor Plus. Po potrebi izključimo mobilni prenos podatkov (Mobilna omrežja/Mobilni podatki). Če želimo, da promet namesto nas spremlja operacijski sistem, nastavimo omejitev prenosa. Kvoto določimo v nastavitvah Poraba podatkov/Nastavi omejitev mobilnih podatkov, pri čemer je treba vedeti, da merjenje ni do bita enako tistemu, ki ga obračunava operater.

Dolgoživost baterije je ena najbolj perečih tem v svetu pametnih telefonov. Izdelovalci tekmujejo, komu bo uspelo v ohišje zadegati največjo baterijo in kdo bo nato z njo varčnejši. Najvidnejši modeli leta 2014 poznajo tako imenovani ekstremni način varčevanja, ki zaslon obarva črno-belo, telefon pa v njem zmore le najosnovnejša opravila, na primer klicanje in medsebojno sporočanje. Programi s tržnice Play, ki obljubljajo magično varčevanje z energijo, so praviloma nateg, zato se jim ognemo v širokem loku. Bolj se splača tu in tam pokukati v privzeto poročanje o stanju baterije, ki poleg preostalega odstotka izda tudi največje porabnike, krive za nastali položaj. Če je program povsem pri vrhu seznama, uporabljamo pa ga redko, je z njim nekaj narobe, zato se ga, če je le mogoče, po najkrajšem postopku znebimo.

Mobilne povezave četrte generacije so na voljo tudi v Sloveniji. Novejši telefoni so privzeto nastavljeni nanje. Ob navdušujoči hitrosti šepa pokritost. Ker iskanje signala LTE/4G poje zajeten delež energije, je dober varčevalni ukrep izklop naprednejšega mobilnega interneta. Poleg baterije nam bo ob šibkejši zakupljeni mesečni kvoti hvaležen tudi bančni račun. V nastavitvah poiščemo Mobilna omrežja/Omrežni način in oznako LTE/WCDMA/GSM prestavimo na WCDMA/GSM.

Zavračanje klica ob morebitni zasedenosti je z Androidom prijaznejše. Klicatelju lahko ob prekinitvi pošljemo vnaprej nastavljeno sporočilo. Če s privzetimi nismo zadovoljni, dodamo svoje. V Samsungovih Galaksijah se vnesena sporočila skrivajo pod nastavitvami Aplikacije/Klic/Zavrnitev klica/Nastavitev sporočil za zavrnitev klica.

Pametni telefon je pametno zaščititi. Zaklenjen zaslon, ki ga damo pod ključ s prstnim odtisom, lično gesto ali geslom, ob izgubi naprave prepreči dodatno izkoriščanje osmoljenca. Za primer, da telefon najde pošten najditelj, je na zaklenjenem zaslonu dobro imeti informacije o lastniku. Pod varnostjo ali izbiro Zaklenjeni zaslon, odvisno od telefona, ki ga uporabljamo, poiščemo zmožnost Podatki o lastniku in vpišemo želene informacije.

KitKat

Android 4.4, imenovan KitKat, predstavlja trenutno najbolj zloščen in dodelan Googlov mobilni operacijski sistem. Prinaša kup novih zmožnosti, od katerih se jih nekaj skriva pred radovednimi očmi pričakujočega uporabnika. Prva je zagon Googlovega pomočnika z glasom. Čarobna besedna zveza OK Google ga prikliče v ospredje, kjer nam pomaga nastaviti budilko, poklicati prijatelja, napisati ljubezensko sporočilce in odgovoriti na večino zastavljenih vprašanj.

V starejših različicah Androida so bile možnosti za razvijalce dostopne vsakomur. Zaradi nevarne narave dodatnih nastavitev jih je Google v zadnji različici svojega mobilnega operacijskega sistema skril. Omogočimo jih, če v nastavitvah O napravi poiščemo informacijo o številki gradnje in se je dotaknemo natančno sedemkrat. Med odklenjenimi naprednimi zmožnostmi najdemo izbiro prevajalnika. Android privzeto uporablja tako imenovano hkratno prevajanje Dalvik, ki aplikacije obdela, ko jih potrebujemo, na voljo pa je tudi možnost prihodnosti, prevajalnik ART, ki delo opravi vnaprej. Predčasni prevajalnik ART omogočimo z Izberite Možnosti za razvijalce/Izberite sistem izvajanja/Use ART. Telefon se zna po vnovičnem zagonu občasno zatikati, a načeloma bi se morale aplikacije izvajati opazno hitreje in varčneje. Za zdaj je zmožnost priporočljiva zgolj za radovedneže, sčasoma, ko bo aplikacij, ki so narejene s prevajalnikom ART v mislih, več, pa bo raba tega načina izplačljiva za vsakogar. Pridobitve pri hitrosti in dolgoživosti baterije niso zanemarljive.

Ob vklopu zmožnosti za razvijalce se nam odpre zajetno število dodatnih prilagoditev. Spreminjamo jih le, če natančno vemo, kaj počnemo in kaj hočemo. Napravo na primer pospešimo z izklopom animacij. Ustrezne nastavitve za to opravilo so Merilo animacije okna, Merilo animacije prehoda in Merilo trajanja animatorja.

Ob izgubi ali odtujitvi naprave z Androidom nam pride prav Googlova storitev Android Device Manager.

Android marsikatero informacijo veže s trenutno lokacijo telefona. Za določanje je v preteklosti največ uporabljal vgrajeni GPS, a ta ima to slabo lastnost, da baterijo troši hitreje, kot se veča slovenski javni dolg. V najnovejši različici Googlovega operacijskega sistema zato najdemo tri načine določanja lokacije, najvišjo natančnost da naveza GPS z brezžičnim in mobilnim omrežjem, malce slabšo osamljeni modul GPS, najvarčnejše delovanje pa zagotavlja samostojna raba brezžičnih in mobilnih omrežij.

Izguba telefona je že sama po sebi velika nadloga, podatki na njem pa predstavljajo še večjo potencialno grožnjo. Kmalu po rojstvu Androida so se po zgledu Applovih telefonov na trgu znašle programske rešitve, ki so težave z izgubljeno napravo omilile. V zadnji različici Googlovega mobilnega operacijskega sistema pa nam pomaga tudi sam spletni velikan. Na telefonu med aplikacijami poiščemo Nastavitve za Google in v njej Upravitelja naprav Android. Vklopimo Poišči to napravo na daljavo in Dovoli zaklepanje ali brisanje podatkov na daljavo. Prva možnost nam bo ob morebitni izgubi ali odtujitvi telefon pomagala poiskati, v izgubljenem položaju pa bomo z drugo preprečili nadaljnjo rabo naprave in z nje zbrisali osebne podatke. Na daljavo napravo upravljamo ob pomoči namenske spletne strani Android Device Manager (https://www.google.com/android/devicemanager).

Velika prednost Androida v primerjavi z drugimi platformami so zaganjalniki. Z njimi povsem predrugačimo način dela s telefonom in zdi se, kot bi v rokah držali povsem novo napravo. Za čisto Googlovo izkušnjo nam tako ni treba imeti naprave Nexus, temveč naložimo aplikacijo/zaganjalnik KK Launcher. Tudi prehajanje med različnimi zaganjalniki ni več uporabniška mora, Android ima po novem v nastavitvah elegantno določanje privzetega zaganjalnika, obenem pa nam ob pritisku na osrednjo tipko Home ponudi seznam vseh takih  pripomočkov, ki so nameščeni v napravo.

Kljub digitalnim podpisom, dokumentom PDF, najrazličnejšim certifikatom in naprednim komunikacijam še vedno vsak dan natisnemo gore papirja. Ne čudi, da ima tiskanje vkomponirano tudi Android. Brezžično se močno opira na HPjevo rešitev oblačnega tiskanja Cloud Printing, zato sta združljiv tiskalnik in primerna aplikacija nuja.

Seznam pripomočkov in novosti Androida 4.4 se pri čistem KitKatu še zdaleč ne konča, žal jih številne preobleke najrazličnejših izdelovalcev telefonov neupravičeno spregledajo. Srečneži z napravami Nexus tako ugašajo alarme, še preden zazvonijo, saj se eno uro prej prikaže grafična napoved posameznega vnosa, vse oblačne shrambe imajo združene pod eno streho s storitvijo Android Storage Access in dobijo natančnejše informacije o dogajanju v drobovju telefona s funkcijo Process Stats.