Računalnik za delo in/ali zabavo

Čeprav tržni analitiki klasičnim namiznim računalnikom zadnjih deset let napovedujejo zaton, ti modeli še vedno niso rekli zadnje besede. Preprosto se ne (v)dajo. Še vedno imajo na svoji strani dovolj argumentov, s katerimi premagajo prenosnike in tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.

Sestavljanje računalniških komponent je podobno sestavljanju kock Lego. A nekaj predznanja vsekakor pride prav, drugače si najprej preberite navodila.

Osebni računalniki niso več tako zelo iskani, kot so bili še pred nekaj leti. A se ne dajo, razvoj tudi na tem področju nezadržno napreduje. Medtem ko konkurenti, predvsem prenosni računalniki in tablice, v en glas vpijejo, kako bolj prilagodljivi in priročni so zavoljo svoje oblike in zasnove, vsi pozabljajo na eno. Tudi osebni računalniki v namizni različici so še kako prilagodljivi. Prilagodljivi na področjih, ki v očeh določenih skupin uporabnikov štejejo vsaj dvojno. Računalniki, denimo, niso omejeni po procesorski moči ali količini pomnilnika. Odvisno od naših potreb si lahko omislimo miniaturni sistem, ki bo tiho ždel na hrbtni strani računalniškega monitorja, da bomo pravzaprav pozabili nanj, ali pa si na delovno mizo postavimo podatkovni center v malem. Če radi igramo najnovejše računalniške igre na dveh ali treh zaslonih v polni visoki ločljivosti ali pa menimo, da je koristno, če pretočimo k sebi čim večji del medmrežja, nam praktično ostane samo ena prava izbira – osebni računalnik. A tudi med tema skrajnostma je cel spekter uporabnikov, ki imajo namizne računalnike raje od prenosnih.

V nadaljevanju predstavljamo svoj izbor namiznih računalnikov za tipične skupine uporabnikov oziroma namene rabe. Pač računalnike, ki bi si jih sestavili sami. Če niste vešči sestavljanja računalnika (to je sicer podobno zlaganju kock Lego), lahko to zaupate računalniški trgovini. Cena sestave računalnika praviloma sega od 20 do 30 evrov.

Računalniki, namenjeni igričarjem, so v očeh povprečnih ljudi navadno videti »kičasto«, mišičasta zunanjost pa se nadaljuje tudi v elektronskem »drobovju«.

Računalnik za najmanj zahtevne uporabnike

Napredek na področju razvoja računalniških komponent ima za najmanj zahtevne uporabnike zelo dobrodošlo posledico. Ker tako ali tako ne potrebujejo pretiranih zmogljivosti, jim praviloma zadostujejo že najcenejše komponente s cenikov. Kljub temu je treba tudi pri komponentah z začetka cenovne lestvice poiskati uravnoteženo sestavo.

Danes so že najcenejši računalniški sistemi dovolj zmogljivi za več kot zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema ter večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob hkratnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi kakšnega dokumenta. Če pa uporabniki sodijo med tiste, ki na računalniku praktično ničesar ne ustvarjajo, temveč le prebirajo/gledajo/poslušajo vsebine, velja nemara razmisliti tudi o nakupu tablice.

Najmanj zahtevnim uporabnikom priporočamo nakup sistema, sestavljenega iz dvojedrnega procesorja (AMD ali Intel) z vgrajeno grafiko in cenejše, a s priključki dobro založene osnovne plošče. Štirje gigabajti pomnilnika bodo več kot zadostovali za vsakdanja opravila, pri čemer velja pomnilnik nabaviti v paru (2x 2GB), saj bosta tako njegova prepustnost in praktična hitrost večji. Diske z zmogljivostmi hrambe podatkov manjše od 500 GB je danes že težko dobiti, zato smo izbrali prav to vrednost. K sreči so doplačila za večjo zmogljivost (1 ali 2 TB) razmeroma majhna, zato velja o njih resno razmisliti.

Izboru ohišja navadno ne posvečamo pretirane priložnosti. A tudi v majhna ohišja je moč vgraditi (skoraj) vse komponente, le nekoliko skrbnejši moramo biti pri izbiri.

Za računalnik, ki naj preprosto deluje, ni treba izbrati niti velikega niti dragega ohišja. Dovolj bo že, če pri trgovcih z računalniško opremo izberemo model ohišja, ki nam je po videzu všeč, v ohišje pa je že vgrajen napajalnik. Moč napajalnika zaradi nezahtevnih komponent ni pomembna, morebiti velja preveriti, ali ima vgrajen večji ventilator (premera 12 ali 14 cm), saj so ti v praksi nekoliko tišji. Če uporabnik računalnika ne uporablja več ploščkov, je tudi nakup optičnega pogona odveč. V nasprotnem primeru pa pač dodamo slaba dva desetaka, da nam prodajalec v računalnik vgradi zapisovalnik DVD.

Zavedamo se, da je večina povprečnih uporabnikov vajena okenskega okolja. Prav zato velja skupaj z novim računalnikom kupiti tudi eno izmed osnovnih različic operacijskega sistema Microsoft Windows (priporočamo kar »desetko«), saj bo tako delo z računalnikom bržkone lažje kot privajanje uporabnika na katerega izmed brezplačnih operacijskih sistemov.

Takšna sestava računalnika bo žep posameznika izpraznila za 200 do 350 evrov, k temu znesku pa je seveda treba prišteti še izdatek za tipkovnico, miško, monitor in (morebiti) zvočnike.

Računalnik za najmanj zahtevne uporabnike

Predlagana zasnova računalnika:

• plošča s sistemskim naborom AMD A78 ali Intel H81 ali B85

• procesor AMD A4-7300 ali Intel Pentium G3250

• pomnilnik 2x 2 GB DDR3 1333 ali 1600 MHz

• disk zmogljivosti 500 GB

• ohišje z vgrajenim napajalnikom (300 do 420 W)

• zapisovalnik DVD (izbirno)

• operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (izbirno)

• cena: od 200 do 350 evrov

Vsestranski domači računalnik

Sestava vsestranskega domačega računalnika je vedno velik izziv, saj mora biti kos tako nadobudni mladini kot staršem. Sposoben mora biti zadovoljivo poganjati tudi kakšno zahtevnejšo aplikacijo, pa  novejše igre, seveda ne ob vklopljenih vseh grafičnih bonbončkih, ki jih te ponudijo. Računalnik, ki bo vsakdanja opravila opravil hitro in zlahka ter otrokom omogočil priložnostno igranje iger, torej.

Sestavo, ki nas bo stala okoli 200 do 250 evrov več kot računalnik za manj zahtevne uporabnike, bodo najbolj podražili zmogljivejši procesor in dražja plošča ter grafična kartica. Da bo računskih zmogljivosti dovolj za praktično vse naloge, ki jih računalniku lahko zadajo člani sodobnega gospodinjstva, velja računalnik opremiti z zmogljivim dvo- ali štirijedrnim procesorjem. Poldrugi stotak, naložen v matematično srce računalnika, namreč jamči, da bo ta več let kos zadanim nalogam, medtem ko bomo morebiti kakšno drugo komponento vmes že nadgradili. Če si omislimo predlagani AMDjev procesor, ga velja založiti tudi z nekoliko hitrejšim delovnim pomnilnikom (1866 MHz DDR3 ali hitrejšim), saj bomo tako pohitrili tudi delovanje v procesor vgrajene grafične rešitve. Pomnilnik je ta hip tako poceni, da bi sami izbrali kar kombinacijo 2x 4 GB, več med življenjsko dobo računalnika zlepa ne bomo potrebovali. Tudi pri osnovni plošči ne gre pretirano varčevati in velja izbrati model s kopico priključkov (USB3, SATA3, 7.1 zvok, Gbit LAN), saj so prav družinski računalniki v praksi v povprečju prižgani najdlje časa.

Če igranje grafično zahtevnih iger ni na seznamu želja, smo si prihranili izdatek za grafično kartico. Slednjo lahko po potrebi še vedno kadarkoli dokupimo in vgradimo v računalnik. Če bi mladež s prijatelji kljub temu rada odigrala kakšno sodobno strelsko igro ali digitalno pustolovščino, ki pravo izkušnjo ponujajo šele s sliko visoke ločljivosti, pa se velja kar takoj odločiti za nakup grafične kartice. Z vidika uravnoteženosti računalnika svetujemo, da je izdatek za grafično kartico primerljiv z zneskom, ki ga bomo odšteli za procesor (torej med 150 in 200 evri). Za ta denar so trenutno najbolj priljubljene kartice AMD Radeon R7 360, R7 370 ter Nvidia GeForce GTX 750 Ti in GTX 950. Seveda na področju grafike večji denarni vložek v igrah prinese večje število prikazanih sličic na sekundo, zato velja premisliti, ali si ne bi družina z zahtevnimi najmlajšimi člani gospodinjstva nemara raje omislila igričarskega računalnika (če ji to seveda dovoljuje družinski proračun).

Večje število družinskih članov navadno hrani več podatkov kot posameznik, zato bo naložba v disk večjih zmogljivosti še kako dobrodošla. Priporočamo vsaj disk zmogljivosti 2 TB, a če se pokaže potreba po še več prostora, je dobro vedeti, da je diske v računalnik sorazmerno enostavno dodajati.

Izboru ohišja navadno ne posvečamo pretirane priložnosti. A tudi v majhna ohišja je moč vgraditi (skoraj) vse komponente, le nekoliko skrbnejši moramo biti pri izbiri.

Predlagana procesorja in grafični kartici še vedno ne sodijo med potratnejše, kar zadeva električno energijo, zato omenjene komponente še vedno lahko delujejo tudi na najcenejših napajalnikih, ki jih danes izdelovalci prilagajo cenovno ugodnim računalniškim ohišjem. Če pa pogledamo malo v prihodnost in premislimo o možnostih nadgradnje in razširitev, bi morebiti veljalo razmisliti o nekoliko močnejšem napajalniku, a brez pretiravanja. 550 W moči bo dovolj za praktično sleherni domači računalnik. Tudi kar zadeva družino je zgodba o izbiri operacijskega sistema podobna kot pri manj zahtevnih uporabnikih. Priporočamo okenski operacijski sistem, pri čemer staršem svetujemo, naj ima vsak družinski član svoj uporabniški račun. Prav tako priporočamo, naj bo v vsak družinski računalnik nameščen protivirusni program, četudi brezplačen.

Vsestranski domači računalnik

Predlagana zasnova računalnika:

• plošča s sistemskim naborom AMD A78 ali A88X ali Intel H87 ali B85

• procesor AMD A10-7700K ali Intel Core i3-4170

• pomnilnik 2x 2 ali 4 GB DDR3 1600 MHz

• disk zmogljivosti 2 TB

• grafična kartica AMD Radeon R7 360 ali R7 370 ali Nvidia GeForce GTX 750 Ti ali GTX 950

• ohišje in napajalnik (zmogljivosti od 420 do 550 W)

• zapisovalnik DVD (izbirno)

• operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (izbirno)

• cena: od 500 do 700 evrov

Igričarski računalnik

Posebno mesto med računalniki imajo seveda modeli za igre. Sodobne igre so grafično in matematično nadvse zahtevne, še posebej, če jih želimo igrati v polni visoki ločljivosti (ali še višji) in na več računalniških zaslonih. Temu primerna mora biti tudi sestava računalnika, v katerem ima  osrednjo vlogo grafična kartica, pa tudi vse druge komponente morajo biti podrejene predvsem hitrosti.

Recept za dober igričarski računalnik sestavljajo naslednje komponente: zmogljiv večjedrni procesor z visokim delovnim taktom, obilo pomnilnika, zmogljiva grafična kartica in pogon SSD. Kaj torej izbrati? Zmogljivih procesorjev na trgu ne manjka, precej manj pa je obenem še razmeroma cenovno dostopnih. Intel je pravkar opravil menjavo generacij procesorjev, zato so uporabniki postavljeni pred težko odločitev – ali izbrati nekoliko starejše in cenovno dostopnejše zmogljive modele četrte generacije ali poseči po novih procesorjih Intel Core šeste generacije. Starejša generacija uporablja še pomnilnik DDR3, novejša pa še hitrejši (in znatno dražji) DDR4. Podobno strojno zasnovo kot igričarji potrebujejo, denimo, tudi oblikovalci videa, grafiki, inženirji. Na splošno velja v takšne računalnike namestiti tudi večjo količino pomnilnika, priporočamo vsaj 8 GB (par 4 GB modulov) ali kar 16 GB  oziroma več, odvisno od požrešnosti aplikacij, s katerimi imamo opravka.

Zmogljiv procesor v vsakem primeru zahteva že sama zmogljiva grafična kartica, saj le ob močnem procesorju lahko pokaže, kaj vse zna in zmore. Med zmogljivejše grafične kartice lahko uvrstimo modele AMD Radeon R9 380 in R9 390 ter Nvidiina predstavnika GeForce GTX 970 ter GTX 980. Te grafične kartice se praktično ne ustrašijo nobene igre, zadovoljstvo uporabnikov pa je lahko še večje, če igre v visoki ločljivosti igrajo na veliki sliki, prikazani na več računalniških zaslonih. Pri izbiri osnovne plošče pazimo, da omogoča vgradnjo dveh grafičnih kartic, saj nam bo to olajšalo nadgradnjo sistema, ko bi se naš grafični apetit še povečal.

Daleč največjo splošno pohitritev delovanja prinese vgradnja pogona SSD, saj so diski pogosto ozko grlo sodobnih računalnikov. Igričarjem in drugim zahtevnejšim uporabnikom zato priporočamo nakup pogona SSD zmogljivosti od 240 do 256 GB (ali večje), kajti šele modeli z večjimi zmogljivostmi dosegajo oglaševane hitrosti. Pogojno sicer za namestitev operacijskega sistema in aplikacij zadostuje tudi 128 GB model. Za večino drugih podatkov in datotek pa velja vgraditi še disk zmogljivosti 2 TB ali več.

Ohišje naj igričarji izberejo po svojem okusu, nekaj več pozornosti pa velja nameniti izbiri kakovostnega napajalnika. Za zanesljivo poganjanje sistema z vgrajenimi požrešnimi grafičnimi karticami pridejo v poštev dražji napajalniki moči od 550 do 750 W. Če nameravamo v računalnik vgraditi dve ali celo tri zmogljive grafične kartice, pa izberemo še zmogljivejši model napajalnika.

Nekateri širokokotni računalniški zasloni ponujajo prav razkošno delovno površino, spet drugim uporabnikom se zdi priročnejša uporaba dveh (ali celo treh) monitorjev.

Igričarski računalnik

Predlagana zasnova računalnika:

• plošča s sistemskim naborom Intel Z97 ali Intel Z170

• procesor Intel Core i5-4690 ali Intel Core i7-4790 oziroma Intel Core i5-6600K ali Intel Core i7-6700K

• pomnilnik 2x 4 GB DDR3 1866 MHz ali DDR4 2666 MHz

• disk zmogljivosti 2 TB, pogon SSD zmogljivosti 240–256 GB

• grafična kartica AMD Radeon R9 380 ali R9 390 ali Nvidia GeForce GTX 970 ali GTX 980

• ohišje in napajalnik (zmogljivosti od 550 do 750 W)

• zapisovalnik DVD ali bralnik ploščkov blu-ray (izbirno)

• operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (izbirno)

• cena: od 900 evrov naprej

Monitor, tipkovnica in miška so pomembni

V praksi večkrat opazimo, da uporabniki računalniški »škatli« in komponentam v njej namenijo veliko pozornosti in evrov, varčujejo pa pri monitorju, tipkovnici in miški. Napaka. Prav omenjeni trije izdelki bolj ali manj določajo našo uporabniško izkušnjo, saj bo tudi najboljša grafična kartica na nizkocenovnem monitorju kazala slabšo sliko, kot je je sicer sposobna. Ob ceneni miški bosta trpela naše zapestje in natančnost premikov v igrah. Uporabniki, ki veliko tipkajo, pa menda že vedo, da velja vsako tipkovnico pred nakupom preizkusiti in se prepričati, kako nam ustreza delo z njo.

Razumemo, da najmanj zahtevni uporabniki za občasno delo z računalnikom ne potrebujejo vrhunskih monitorjev in bodo povsem zadovoljni že z najcenejšimi primerki 19- in 21-palčnih monitorjev z visoko ločljivostjo, z vidika udobja pa še vedno priporočamo 22-palčne modele. Ti niso bistveno dražji, kljub temu pa že ponujajo sliko polne visoke ločljivosti (1080p). V primeru družinskega računalnika prav tako velja poseči po monitorju z večjo diagonalo, denimo 23 ali 24 palcev, ki sliko prikazuje v polni visoki ločljivosti.

Bolj kot to, ali gre za ožičeno ali brezžično miško in tipkovnico, je za vsakdanje delo pomembna ergonomija, ki lahko bistveno pripomore k udobju.

Velikost monitorja je sicer pomembna, a še pomembnejša je njegova ločljivost, saj določa razpoložljivo delovno površino. Igričarji in zahtevnejši uporabniki zato neredko posežejo kar po dveh ali celo treh monitorjih, to pa izdatek za računalniško opremo znatno poveča. Še posebej, če gre za večje in dražje modele. Tudi igričarjem priporočamo nakup vsaj 23- ali 24-palčnega monitorja. Uporabnikom, ki pred računalniškim zaslonom vsak dan v povprečju preživijo več kot poln delavnik, vsekakor priporočamo nakup boljšega monitorja. Laično to ugotovimo že po vrsti vgrajene matrike. Večina cenovno ugodnejših monitorjev je opremljena z matrikami TN, igričarjem in zahtevnejšim uporabnikom pa toplo priporočamo modele z matriko IPS (ali PVA), saj bo prikazana slika preprosto boljša. Za te uporabnike so danes pogosta izbira tudi 27-palčni monitorji, ki prikazujejo odlično sliko v ločljivosti 2560 x 1440 pik, saj ponujajo znatno več delovne površine, obenem pa njihove cene še vedno ostajajo razmeroma dostopne.

Kot smo že omenili, sta pomembni tudi tipkovnica in miška. Že z izogibanjem najcenejšim modelom bomo naredili zelo veliko. V večini računalniških trgovin lahko tipkovnico in miško tudi preizkusimo, kar toplo priporočamo, saj tako naše dlani in prsti dobijo občutek, da »sodelujejo« s tako zunanjo opremo. Večina uporabnikov bo zadovoljna z miškami in tipkovnicami cenovnega razreda okoli 20 evrov, igričarji pa bodo iskali njim ergonomsko prilagojene modele, ki so, razumljivo, še kakšnega desetaka ali pet dražji.