Računalnik za doma - Kaj potrebujemo v letu 2025

V prejšnji številki smo pisali o priporočenih sestavah za nekoga, ki bi želel sestaviti igričarski PC po svoji izbiri. Tokrat se selimo še k domačim uporabnikom: spet predstavljamo tri priporočene sestave glede na zmogljivost in cenovni razred.

Priznamo, sestavljanje računalnika, ki ni specifično namenjen igram, je danes že skorajda redkost. Na eni strani so konkurenca prenosni računalniki, kar je razumljivo, saj prednosti namiznega računalnika (razširljivost, nadgradljivost, z obema povezana daljša uporabna doba) veliko uporabnikov ne izkoristi. Prenosniki so v zadnjem desetletju tudi v vstopnih razredih že tako napredovali, da v resnici nimajo resnih slabosti. Na pisalni mizi jih lahko povežemo z večjim zunanjim zaslonom za udobnejše delo, dodamo lahko tudi zunanjo tipkovnico in seveda miš.

Pomnilnik DDR5 je danes standard, razen če se ne odločimo za sestavo s starejšimi procesorji.

Čeprav tudi sami redno uporabljamo prenosnike, smo še vedno navdušenci nad pravimi namiznimi računalniki. Cenimo prednosti, ki smo jih našteli že zgoraj – razširljivost ter nadgradljivost, s tem pa tista daljša potencialna življenjska doba. Tak računalnik na daljši rok pogosto spominja na miselni eksperiment Tezejeve ladje, torej na vprašanje, ali je ladja še vedno ista, če smo zamenjali vse lesene deske, jambor, jadra itd.

Cenimo prednosti namiznih računalnikov – razširljivost in nadgradljivost podaljšujeta potencialno življenjsko dobo.

Na drugi strani so samosestavljenim računalnikom konkurenca vnaprej sestavljeni namizni računalniki, ki jih ponujajo praktično vse trgovine, vključno s trgovci s hrano. Nekateri večji trgovci imajo celo lastne blagovne znamke, drugi ponujajo tudi možnost sestave s poljubnimi, vendar pri njih izbranimi sestavnimi deli. Vseeno so priporočila, ki sledijo na naslednjih straneh, povsem na mestu tudi pri nakupu vnaprej sestavljenega računalnika …

Že pri izbiri in nakupu vnaprej sestavljenega računalnika, še bolj pa pri morebitni nadgradnji. Morda mu zamenjamo procesor, dodamo kaj pomnilnika, še kak ventilator v ohišje; ali ko ga zamenjamo, lahko katerega od delov tudi obdržimo in ga uporabimo v novi sestavi (ohišje, napajalnik, pogone itd.). Ali pa vanj zložimo še več diskovnih pogonov ali SSD in ga z namenskim operacijskim sistemom spremenimo v domači datotečni strežnik. Možnosti je res veliko.

Redkokateri uporabnik se bo lotil sestavljanja domačega računalnika, če ta ni namenjen igričarstvu.

Seveda pa obstajajo tudi uporabniki, ki imajo take specifične potrebe, da jih prenosniki težko potešijo. Govorimo o res največjih zmogljivostih, ki jih lahko dobimo v svetu osebnega računalništva. In zadnje desetletje tu mislimo predvsem za zmogljivosti, povezane z grafičnimi karticami – obdelava videa ali fotografij, generiranje 3D-grafike, oblikovanje CAD itd.

Vstopni računalnik

Največ težav s sestavljanjem smo imeli pri odločanju za vstopni domači in pisarniški računalnik. Kot smo omenili v uvodu, je najverjetneje, da uporabniki, ki potrebujejo vstopni računalnik, enostavno kupijo vnaprej sestavljen namizni PC. Ali kar poceni prenosnik. Posledica tega je, da v naših spletnih trgovinah praktično ne najdemo več cenejših procesorjev in matičnih plošč, tudi proizvajalca (Intel in AMD) se s tem segmentom zelo malo ukvarjata. Vsaj z namiznimi procesorji, ki jih lahko kupimo domači uporabniki. Tako nam spletne trgovine, ko sortiramo »po ceni naraščajoče«, ponudijo večinoma starejše, tudi do pet let stare procesorje.

V vstopnem razredu računalniških komponent je izbira razmeroma slaba. Zaradi razmerja cene in zmogljivosti tako priporočamo starejši Intelov procesor 12. generacije, i3-12100.

Zelo v grobem bodo v tem razredu poštev prišli procesorji AMD Ryzen 3 ali 5 ter Intelovi i3 ali i5. Pri AMD moramo paziti, da ima procesor vgrajena tudi grafična jedra (torej procesorji s končnico G, denimo Ryzen 5 5600G), kar izbiro omeji. Pri Intelu pa zaradi večkrat omenjenih težav s 13. in 14. generacijo priporočamo procesorje 12. generacije, ki še vedno ponujajo dovolj zmogljivosti.

V predlagano sestavo smo tako umestili Intelov i3-12100, štirijedrni procesor, ki bo brez težav skrbel za domača in pisarniška opravila. Ob tem smo dodali katerokoli ploščo z vstopnim sistemskim naborom H610 in s 16 GB pomnilnika DDR4. Tak pomnilnik velja okoli 30 evrov, lahko bi sicer izbrali tudi 8 GB za približno polovico te cene, a menimo, da je danes 16 GB prava mera tudi za manj zahtevne uporabnike.

Podobna zgodba je pri pogonu. Obvezno seveda SSD, najlažje kar vstopni pogon NVMe, denimo Crucial P3, kjer stane pogon velikosti 1 TB dobrih 60 evrov. Spet – lahko vzamemo manjšega (512 GB), a bomo s tem privarčevali le okrog 20 evrov. Tako sestavo bo brez težav poganjal napajalnik zmogljivosti 300 W – pravzaprav bi bili dovolj tudi manj zmogljivi napajalniki, a jih v resnici večinoma ni.

Zadnje je še ohišje, kjer bi priporočili manjši model, ki bo zasedel manj prostora na pisalni mizi ali pod njo. Še vedno moramo paziti, da bo vanj šla matična plošča standarda Micro ATX. Izbira ohišja je seveda osebna stvar, odvisna od tega, koliko smo zanj pripravljeni odšteti (cene se začnejo pri 30 evrih), velikosti in videza. Več denarja ponavadi pomeni tudi boljšo kakovost in lažje delo (torej montažo komponent), a predvidevamo, da uporabniki v tem segmentu ne nameravajo prav pogosto šariti po zaključeni sestavi.

Mogoča nadgradnja bi lahko bil večji hladilnik za procesor, s čimer bi bil računalnik nekoliko tišji, cene se začnejo nekje pri 15 evrih (recimo za model Arctic Freezer 7X). Dodamo lahko tudi še en pogon SSD, če se nam nabira večja količina datotek, za prehod v igričarske sfere pa priporočamo branje članka v prejšnji številki Monitorja. K opisani sestavi bi lahko sicer dodali namensko grafično kartico (tudi rabljeno), a bi to ceno hitro dvignilo za več kot polovico, zelo verjetno pa bi morali nadgraditi tudi napajalnik.

Vstopni domači računalnik

Predlagana sestava:

­ -  plošča s sistemskim naborom H610

­ -  procesor Intel i3-12100

­ -  pomnilnik 16 GB DDR4

­ -  pogon SSD NVMe 1 TB

­ -  napajalnik 300 W

­ -  ohišje MicroATX

­ -  cena: 350–400 EUR

Srednji razred

Pri računalnikih za domačo in pisarniško rabo, ki jih ne bomo uporabljali za igre, so nadgradnje manjše kot pri igričarskih. Predvsem izberemo zmogljivejši procesor, kar za seboj potegne tudi boljšo (in dražjo) matično ploščo ter tudi malenkost dražji (a tudi hitrejši) pomnilnik DDR5.

Tu smo kot zlato sredino izbrali procesor AMD Ryzen 5 7600. Ta je sorodnik bolj igričarsko naravnanih 7600X in 7600X3D, z njim dobimo odlične zmogljivosti ob razmeroma ugodni porabi energije (s tem tudi dovolj tiho delovanje ventilatorja), po razumni ceni (približno 200 evrov). Hkrati gre za procesor na novi osnovi AM5, kar pomeni, da bomo tudi v prihodnje imeli dobre možnosti za morebitne nadgradnje – denimo za prihodnji procesor 9600X3D ali kaj podobnega. Mimogrede, v tej generaciji je AMD v večino procesorjev dodal grafično jedro, s čimer so opustili oznako »G«.

Pri matični plošči lahko ostanemo pri vstopnem vezju A620, a za boljše možnosti kasnejših nadgradenj priporočamo raje ploščo z vezjem B650. Prve veljajo nekje okoli 100 evrov, druge pa smo sicer že našli tudi za dobrih 120 evrov, a so cene običajno od 150 evrov dalje. Predvsem ponudijo več vmesnikov, denimo štiri reže za pomnilniške module (namesto dveh) in več kot le en vmesnik za pogone NVMe (večinoma dva ali tri). Najdemo tudi plošče z omrežnim vmesnikom hitrosti 2,5 Gb/s, na voljo je tudi veliko plošč z vgrajenim brezžičnim vmesnikom.

Če želimo nekoliko privarčevati, lahko sicer ostanemo pri 16 GB pomnilnika (tokrat DDR5), a v splošnem priporočamo prehod na 32 GB, kar bo veljalo okoli 100 evrov. Zaradi hitrosti, ki jih prinese delovanje na dveh kanalih, priporočamo uporabo dveh modulov po 16 GB namesto enega večjega. Tudi pri SSD priporočamo prehod na hitrejši model. Zadnje čase najraje priporočimo Samsungov 990 Pro, ki za 1 TB velja dobrih 100 evrov, dobimo pa res odlične zmogljivosti.

S Samsungovimi pogoni SSD imamo že leta dobre izkušnje. Med najzmogljivejše in najbolj priporočljive se uvršča model 990 Pro, ki je na voljo v različnih velikostih.

Sestava je po porabi energije le malo zahtevnejša od vstopne, zato lahko napajalnik ostane enak, zmogljivosti 300 W. Če imamo v mislih zahtevnejšo nadgradnjo (denimo grafično kartico), bomo potrebovali temu primerno zmogljivejši napajalnik. Zanimiva možnost nadgradnje bi lahko bil zmogljivejši hladilnik za procesor, s čimer bi dobili tišje delovanje sistema.

Enako kot pri vstopnem modelu puščamo izbiro ohišja uporabniku. Mogoče omenimo trend ohišij, ki niso več le črne škatle, temveč se trudijo z videzom, ki se bolj poda tudi v lično opremljeno dnevno sobo. Posebej všeč nam je model Fractal Design North s prednjo stranico z lesenimi letvicami.

Domači računalnik srednjega razreda

Predlagana sestava:

-­   plošča s sistemskim naborom B650

­-   procesor AMD Ryzen 5 7600

­-   pomnilnik 32 GB DDR5

­-   pogon SSD NVMe 1 TB

­-   napajalnik 300 W

­-   ohišje MicroATX

­-   cena: 500–700 EUR

Zmogljivi razred

Nadgradnja iz srednjega razreda v zmogljivega je po našem mnenju smiselna le za res zahtevne uporabnike. Tu smo namreč že na področju, kjer so razlike v praktični rabi občutno manjše, kot nakazuje dvig cene. Te so lahko tudi dvakrat višje, a bo razlika v hitrosti med tem računalnikom in tistim zgoraj pri marsikaterih opravilih neopazna.

Razlika med vstopnimi in nekoliko dražjimi matičnimi ploščami je v štirih režah za pomnilnik ter več drugih vmesnikih (denimo M.2 za SSD).

Razlika se seveda pozna tam, kjer vprežemo res vso procesorsko moč. Menimo, da je taka sestava sicer redka, sploh brez dodane grafične kartice. Ta je danes uporabljena v veliko programih, ki pridejo v poštev pri takih sestavah, denimo urejanju fotografij ali videa, ob delu s sistemi umetne inteligence in podobno.

Preden začnemo s priporočeno sestavo, bi omenili ultrazmogljive procesorje družine AMD Threadripper. Gre za procesorje, namenjene najzahtevnejšim. Trenutno najzmogljivejši model te družine Pro 7995WX ima kar 96 jeder (z večnitnim delovanjem, torej 192 niti!) in podpira do 2 TB pomnilnika. S ceno deset tisoč evrov (samo za procesor, ne računalnik!) je seveda zunaj okvirov tega članka. Najcenejši Threadripper, ki smo ga našli v naših trgovinah, velja 1.700 evrov, najcenejša matična plošča zanj pa slabih 700 evrov.

Preskok iz srednjega razreda v zmogljivega je po našem mnenju smiseln le za res zahtevne uporabnike.

Raje bi ostali pri cenejših procesorjih AMD. Tokrat menimo, da je najboljša izbira Ryzen 9 7950X, ki za ceno rahlo čez 500 evrov ponudi res odlične zmogljivosti. Seveda sledi vprašanje, zakaj ne novejši in zmogljivejši 9950X, odgovor pa je preprost – razlika v zmogljivosti je nekje med 5 in 10 odstotki (a še to le pri nekaterih preizkusih), razlika v ceni pa okoli 40-odstotna. Za zdaj je torej starejši model za večino zahtevnih uporabnikov boljša izbira, vsaj ob trenutnih cenah.

Vgradimo ga lahko na matično ploščo iz prejšnjega razdelka, torej z naborom B650, bo pa ponudila plošča z naborom X670 več kanalov PCIe, kar bo pomembno, če bi radi uporabljali veliko dodatnih kartic (denimo grafično kartico ali več drugih, več SSD, več hitrih vmesnikov USB). Po našem mnenju bo za večino dovolj nabor B650, plošče z naborom X670 so nekje od 50 do 100 evrov dražje. Mimogrede, na voljo je že novejša generacija X870, a so razlike v primerjavi s predhodnikom X670 res minorne, nove B850 (torej naslednja generacija vezja B650) pa prihajajo ravno v teh tednih.

Na splošno bi priporočili 64 GB pomnilnika DDR5 (v dveh modulih po 32 GB). Spet – če imamo potrebo, lahko gremo na več, to je le osnovno priporočilo za zahtevne uporabnike. Podobno je pri pogonu SSD – splošno priporočilo se tu dvigne na 2 TB, a je to spet vprašanje konkretnih nalog, ki jih bo računalnik opravljal. Za kritično delo bosta morda boljši izbira dveh pogonov po 1 TB in uporaba hitrega polja RAID1, nekdo pa bo morda raje kupil več pogonov za res veliko hitrega prostora. Napajanje bo malo zahtevnejše, a ne preveč – če ostanemo pri tej sestavi in ne dodamo diskretne grafične kartice, bo napajalnik 500 W povsem dovolj.

 Pri ohišjih nimamo več le izbire med dolgočasnimi črnimi ali kričečimi škatlami RGB. Pojavljajo se tudi bolj dovršeno oblikovane, denimo Antecov Flux Pro z lesenimi podrobnostmi.

Mogočih prilagoditev, nadgradenj ali pocenitev je tu kar nekaj. Kot smo omenili, bo marsikomu koristila diskretna grafična kartica. Katera, je seveda vprašanje potreb in cenovnih zmogljivosti. Če bi želeli s tem računalnikom igrati tudi najnovejše igre, bi priporočili Nvidijino kartico Geforce RTX 4080 za igranje pri ločljivosti 1.440p ali RTX 4090 za 4K. Ti bosta tudi najboljši izbiri pri najzahtevnejših grafičnih programih – denimo renderiranju 3D-grafike (Blender, Cinema 4D). Spet omenjamo obe, ker je razlika v ceni občutno večja kot v dejanski zmogljivosti. Mimogrede, Nvidia je ravnokar napovedala prihod kartic naslednje generacije – torej RTX 5090 in 5080, niso pa še znane ne cene ne dejanske zmogljivosti.

Zmogljivi domači računalnik

­ -  plošča s sistemskim naborom B650

­ -  procesor AMD Ryzen 9 7950X

­ -  pomnilnik 64 GB DDR5

­ -  pogon SSD NVMe 2 TB

­ -  napajalnik 500 W

­ -  ohišje MicroATX

­ -  cena: 800–1.500 EUR