Računalnik za doma - Kje smo in kam gremo

Med pisanjem (ali branjem) člankov o priporočenih namiznih računalniških sestavah hitro pridemo do ugotovitve, da se velja v ločenem članku poglobiti v stanje na trgu namizne računalniške opreme. Torej, kje smo in kam gremo.

Procesorji

AMD je bil res dolga leta povsem v Intelovi senci, v zadnjih petih letih pa so zaostanek več kot nadoknadili. Tako je danes stanje obratno – med procesorji, ki jih kupujejo samograditelji, močno dominira AMD. Po podatkih Amazona so bili na lestvici desetih najbolje prodajanih procesorjev na koncu leta 2024 prav vsi z oznako AMD.

Pri AMD so res veliko naredili pri sami tehnologiji. Prva generacija procesorjev Ryzen je izšla leta 2017, od takrat pa so z vsako generacijo naredili soliden korak naprej – večji, kot ga je v tem času zmogel Intel. Hkrati so pri AMD vsa leta ostali na enaki platformi, na ležišču AM4. To pomeni, da lahko nekdo, ki je pred osmimi leti kupil procesor Ryzen 1600X, tega zamenja za več generacij novejši model 5600X (ali igričarsko res odličen 5800X3D), saj lahko matična plošča (s pomnilnikom) ostane ista.

Drug, po našem mnenju še večji dejavnik uspeha AMD pa so Intelove težave, ki so ga pestile v zadnjih dveh generacijah procesorjev. Če pogledamo prodajne številke, se od Intela ta hip najbolje prodajajo procesorji 12. generacije, torej tri leta stari modeli Alder Lake, kot je i7-12700K. Pri procesorjih 13. in 14. generacije so bile odkrite napake, zaradi katerih je moral Intel že večkrat posodabljati strojno kodo, hkrati pa podaljševati garancijske dobe, o čemer smo v Monitorju že pisali. Težave naj bi bile sicer zdaj rešene, a tega v resnici ne more nihče zares zagotoviti, nevarnost, da procesor odpove, še vedno obstaja. Sploh pa – s popravki so pri Intelu dejansko nekoliko zmanjšali zmogljivosti teh procesorjev.

Z novo, 15. generacijo (Arrow Lake) so te težave odpravili, vendar so ti procesorji v prodaji šele zadnjih nekaj mesecev, zaupanje v podjetje pa je že omajano. Sploh se ker novi procesorji niso pokazali v najboljši luči. Ugotovljene so bile težave s programsko opremo matičnih plošč in z nestabilnostjo delovanja. Te se seveda rešujejo, pojavljajo pa se ugibanja, da je moral Intel zaradi težav s prejšnjimi procesorji preveč pospešiti izdajo novih in s tem preskočiti zanesljivostne teste. Novi procesorji sicer kažejo zelo majhen premik, kar se tiče zmogljivosti, večjega pa na področju varčnosti, kjer je Intel zadnja leta zaostajal za AMD. Zanimivo, da so po dolgih letih opustili večnitno delovanje (simultaneous multithreading – SMT), namesto tega procesorji delujejo po načelu BIG.little, torej kombinaciji zmogljivih in varčnih jeder, ki so jih že pred davnimi leti uvedli mobilni procesorji arhitekture ARM.

AMD danes že ponuja procesorje serije 9xxx, ki pa so naredili razmeroma majhen korak pri zmogljivostnem napredku v primerjavi s serijo 7xxx, hkrati so cene še previsoke. Tudi zato jih v tem trenutku še ne priporočamo.

Pri Intelu čakamo še ostale procesorje družine Arrow Lake, za večino je prodaja stekla ravno v prvem tednu letošnjega leta. Čakamo še nove procesorje Ultra 3, torej vstopne, ki bodo zamenjali družino i3.

Grafične kartice

Področje grafičnih kartic je pri dveh uveljavljenih proizvajalcih prineslo bolj malo pretresov, je pa izredno zanimiv prihod tretjega igralca – podjetja Intel. Nvidia je močnejša v zgornjem zmogljivostnem razredu, kjer AMD za kartico Geforce RTX 4090 sploh nima odgovora (kaj šele za še zmogljivejše modele 50xx, ki so bili ravnokar predstavljeni). Boljši so tudi pri podpori različnim grafičnim zmogljivostim, denimo sledenju svetlobnim žarkom – Ray Tracing. V vstopnem in srednjem razredu sta Nvidia in AMD dokaj izenačena, do razlik pride na podlagi cenovne umestitve posameznih kartic, kjer ima AMD v splošnem rahlo prednost. Tu za podoben denar dobimo pri AMD več gole zmogljivosti, pri Nvidii pa spet kakšno dodatno kljukico več.

Ravno v času pisanja so pri Nvidii predstavili kartice naslednje generacije RTX 5xxx (torej 5090, 5080 itd.). Preizkusov še ni, po prvih ocenah naj bi predstavljale le manjši evolucijski korak pred obstoječimi modeli, čeprav naj bi nekatere igre, ki uporabljajo specifične zmogljivosti Nvidia, delovale tudi še enkrat hitreje.

Področje grafičnih kartic je pri uveljavljeni dvojici Nvidia-Intel prineslo bolj malo pretresov, je pa izredno zanimiv prihod tretjega igralca – podjetja Intel.

Primer teh zmogljivosti so tehnologije z umetnointeligenčnim generiranjem slik v igrah. Če je grafična kartica v neki igri in pri posameznih efektih sposobna ustvarjati 60 slik na sekundo (FPS – frames per second), lahko zdaj ob pomoči umetne inteligence to občutno dvignemo tako, da kartica umetno »izdela« vmesne stopnje. Tako lahko v danem primeru dobimo navideznih 100 ali še več FPS. Igra je s tem videti občutno bolj gladka, potencialni problem pa je v tem, da bo odziv na naše početje še vedno vezan na tistih originalnih 60 FPS. Kako bo to v praksi delovalo, bomo videli, ko bodo te kartice dejansko tudi na voljo.

Tudi AMD je sicer že napovedal novosti, a so v novi arhitekturi v tem trenutku napovedali le kartici Radeon RX 9070 in 9070 XT. Po imenu sodeč naj bi šlo za naslednici kartic Radeon RX 7700 in 7700 XT, po zmogljivosti pa naj bi bili bliže karticam RX 7800XT ali celo RX 7900GRE. Sicer pa so že dali vedeti, da z Nvidio v najvišjem razredu za zdaj ne nameravajo (zmorejo?) tekmovati. Predvidevamo, da se bodo tako osredotočili predvsem na srednji razred, kamor sodita omenjeni 9070 in 9070 XT, tudi s premišljeno cenovno umestitvijo.

Že v uvodu smo omenili Intel, kjer so v zadnjih mesecih leta predstavili drugo generacijo svojih grafičnih kartic. Prva generacija kartic ARC, Alchemist, je imela kar nekaj porodnih težav, predvsem s stabilnostjo in funkcionalnostjo gonilnikov. Kartice so bile razmeroma poceni, od dobrih 100 do 350 evrov. Prva kartica druge generacije (Battlemage), z oznako B580, pa je požela veliko pohval. Naredili so resen napredek pri gonilnikih, hkrati kartica ponuja odlične zmogljivosti glede na ceno. Pri nas je teh kartic za zdaj še malo, najdemo jih za okoli 370 evrov, kar je v primerjavi s konkurenco AMD in Nvidie dobra cena. Veselimo se prihoda naslednjih Intelovih modelov, saj trenutna kartica sodi v njihov srednji razred (Arc 5), za kartice Arc 7 pa se le ugiba, kaj naj bi prinesle.

Drugo

Pri drugih komponentah osebnega računalnika ni resnih pretresov. Matične plošče in njihova vezja so povezani z novostmi pri procesorjih, napajalniki tudi ne prinašajo posebnosti. Morda pri zadnjih omenimo le pojav napajalnikov, ki izhode postavijo na bok namesto na zadnjo stran. Prvi so s tem začeli pri Corsairu (napajalniki serije Shift), a se najdejo tudi drugi. V večini modernih ohišij s tem dobimo boljši dostop do kablov napajalnika, kar je uporabno pri modularnih napajalnikih, kjer priključimo le tiste kable, ki jih dejansko potrebujemo. Tak napajalnik omogoča lažje delo in naknadno dodajanje kablov, še posebej, ker so to idejo začeli vpeljevati tudi proizvajalci ohišij, kjer lahko napajalnik obrnemo za 90 stopinj.

Razlike med vsakodnevnimi opravili že med SSD na vodilih PCIe 3.0 in 4.0 ne opazimo, enako je pri prehodu na 5.0.

Pri pomnilniku smo pri novih sestavah že povsod v generaciji DDR5, le cenovno občutljivejši bodo ostali pri starejši generaciji DDR4. Tu omenimo predvsem platformo AMD prejšnje generacije AM4 in seveda tiste, ki bodo le v obstoječo sestavo dodali nekaj pomnilnika. Podobno je pri pogonih SSD – počasi prihajajo pogoni na vodilu PCIe 5.0, a ta hip še ni razloga, da bi kupili ravno takšnega. Razlike med vsakodnevnimi opravili že med SSD na vodilih PCIe 3.0 in 4.0 večinoma ne opazimo, enako je pri prehodu na 5.0. Hkrati so ti pogoni še dragi, pogosto pa potrebujejo tudi pasivno hlajenje (hladilno rebro), ki ga mora podpirati matična plošča.

Pri ohišjih smo zadnjih leta priče trendu razmeroma širokih, t. i. »dvoprekatnih« (Dual chamber) ohišij. Ta napajalnik iz vertikalne postavitve glede na ostalo opremo (torej pod matično ploščo ali nad njo) prestavijo v svoj prekat, ki je zadaj, za matično ploščo. S tem dobimo več prostora v osrednjem delu, še občutno več pa zadaj, kjer smo doslej v tistih parih centimetrih pospravljali vse napajalne in druge kable. Zaradi tega drugega prekata so se odprle tudi možnosti za večjo uporabo stekla, ki se z le bočne strani lahko postavi tudi spredaj in celo na vrhu. Za taka ohišja (najbolj znano je LianLi O11 Vision) se je zaradi izdatne uporabe stekla prijel termin Aquarium tank, z njimi pa na veliko razkazujemo strojno opremo, navadno tudi izdatno osvetljeno z osvetlitvijo RGB.

Oblikovanje ohišij se seveda redno (rahlo) spreminja, v zadnjem letu ali dveh pa je na voljo več modelov, ki namesto kričečega RGB in futurističnega videza stavijo na bolj dovršeno oblikovanje, nekako kot dražje pohištvo. Tu prednjači Fractal Design z ohišjem North z lesenimi dodatki, se pa pojavljajo tudi drugi, ki vključujejo materiale, kot sta les in tkanina.

Procesorski hladilniki se že leta niso kaj prida spremenili, edini resen premik je v cenah. Trend je pred dvema letoma začelo podjetje Thermalright s hladilnikom Peerless Assassin 120 SE, ko je za 40 evrov ponudilo model, ki mirno konkurira več kot trikrat dražjemu modelu avstrijskega podjetja Noctua (NH-D15 G2). Omenjeni Thermalright konkurira tudi vstopnim vodnim hladilnikom. To podjetje je nabor hladilnikov letos močno razširilo, prihajajo pa tudi odgovori konkurentov.

Kaj prinaša prihodnost, ne vemo. Po vseh prodajnih številkah sodeč je igričarstvo še vedno v porastu in ocenjujemo, da z njim tudi samograditeljstvo računalnikov. Resda smo bili od koronavirusa dalje priče sunkovitemu skoku cen, ki so se žal obdržale, vendar za svoj denar, predvsem v vstopnem razredu, dobimo več zmogljivosti kot kadarkoli doslej. 

Intel-Arc-B580-asrock_steel_legend.jpg: Intel je z drugo generacijo grafičnih kartic odlično posegel med vstopne kartice, zato nestrpno čakamo, kaj sledi.

Lian_li_o11.jpg: Vse več zanimanja je za širša ohišja, ki imajo dva prekata, s tem pa tudi več možnosti za steklene površine. In razkazovanje sestavnih delov računalnika.