Računalniki DEC VAX

Računalniki DEC VAX so v 80. postali najpogosteje uporabljani računalniki s časovnim dodeljevanjem pri nas. Z zmogljivim operacijskim sistemom VAX/VMS in inovativnimi strojnimi rešitvami so postavili nov standard kakovosti v razredu dostopnih srednje velikih računalnikov, ki mu je uspešno konkuriral le IBM z drugi generacijo računalnikov IBM/370. Pri nas so se uveljavili predvsem njihovi domači bratje Delta 4780 in Delta 4850.

Serija VAX-11 predstavlja pomembno razširitev arhitekture PDP-11. Čeprav arhitekturi nista strogo združljivi, je njuna podobnost omogočila enostavno pretvorbo obstoječih programov za računalnike PDP-11. Novostim so se uporabniki in programerji zlahka prilagodili. V primerjavi s PDP-11 je VAX-11 ponujal močno razširjen naslovni prostor, dodatna navodila in vrste podatkov ter nove načine naslavljanja. Na voljo je bil tudi napreden mehanizem za upravljanje in zaščito pomnilnika ter upravljanje opravil ob pomoči strojne opreme. Procesne enote prvih računalnikov VAX-11 so izdelali v znani tehnologiji tretje generacije, uporabljali pa so tudi enako vodilo Unibus kot večji modeli PDP-11.

Računalniški muzej

Serijo o zgodovini računalništva v Sloveniji pripravlja Računalniški muzej (www.racunalniski-muzej.si), ki ima v bližini Kina Šiška v Ljubljani tudi svoje razstavne prostore. Tam si lahko v živo ogledate, kako so bili računalniki videti nekoč, in marsikaterega izmed njih tudi preizkusite.

Kar nekaj v muzeju razstavljenih predmetov izhaja iz Monitorjevega muzeja, ki smo ga pred leti predali v upravljanje računalniškemu muzeju skupnosti Kiberpipa, njegov naslednik pa je sedanji Računalniški muzej v Ljubljani.

Zgodovinska evidenca pri nas nameščenih in izdelanih naprav je na naslovu evidenca.muzej.si.

Prvi računalnik v seriji VAX-11/780 z zmogljivostjo 0,5 MIPS so predstavili konec leta 1977. Njegovo 32-bitno centralno procesno enoto so izdelali iz bipolarnih integriranih vezij tipa Schottky TTL, delovala je s taktom 5 MHz in je vsebovala 2 KB predpomnilnika. VAX-11/780 je prvotno podpiral do 8 MB pomnilnika prek enega pomnilniškega modula ali več. Leta 1980 je sledil precej bolj kompakten, a tudi skoraj pol manj zmogljiv računalnik VAX-11/750. Z uporabo novih še bolj varčnih in zanesljivih vezij so nato leta 1984 predstavili zmogljivejšo različico prvotnega VAX-11/780. Družina VAX se je ohranila vse do 90. let in je postopno rodila deset združljivih arhitektur z več kot 100 modeli. Zelo uspešni sta bili tudi njihovi mikroprocesorski seriji MicroVAX in VAXstation.

DEC VAX-11 in Iskra Delta (1979–)

V Elektrotehnini Delti so konec 70. poleg treh domačih različic računalnikov s procesnimi enotami DEC PDP-11 začeli izdelovati tudi računalnik Delta 4780 s procesno enoto DEC VAX-11/780. Leta 1981 je sledil še računalnik Delta 4850 s procesno enoto DEC VAX-11/751, s cenejšo in z okleščeno različico procesorja VAX-11/750. Ta je v naslednjih letih postal eden najpomembnejših domačih računalnikov, sredi 80. let pa so procesno enoto računalnika Delta 4850 nadomestili z novo DEC VAX-11/785. Kmalu so se tem domačim računalnikom pridružili še domači terminali Paka 2000 in Paka 3000, ki so jih proizvajali v Gorenju in so večinoma oponašali delovanje klasičnega terminala DEC VT-100.

Rivalstvo med tremi domačimi proizvajalci Iskro, Delto in Gorenjem se je konec 70. let vedno bolj stopnjevalo. Gospodarska zbornica je že leta 1979 v skladu s takrat uveljavljeno prakso združevanja znotraj panog zahtevala, da se poenotijo in oblikujejo skupen proizvodni program. Ker se to ni zgodilo v doglednem času, so na vladi leta 1982 sprejeli nov računalniški zakon, ki je deležnike prisilil k sodelovanju in obenem uvedel mehanizme za zaščito domače proizvodnje. Podjetji Iskra Računalniki in Elektrotehna Delta sta se združili v novo podjetje Iskra Delta, z Gorenjem pa so sklenili pogodbo o sodelovanju pri razvoju in proizvodnji terminalske opreme.

Računalniki DEC VAX-11/780 (1979–)

Leta 1981 je bilo pri nas že vsaj pet računalnikov Delta 4780. Namestili so ga tudi v Narodni banki Slovenije in ga nato leta 1982 na pobudo Gospodarske zbornice povezali z računalnikom Facom M-180 v Zavodu za statistiko. V banki so na računalniku razvijali novo zbirko ekonomskih podatkov, ki je služila pri poslovanju s tujino. Gospodarska zbornica je s to povezavo prvič dobila možnost, da je lahko prek terminala dostopala do obeh najpomembnejših bank podatkov in jih učinkoviteje posredovala podjetjem. Sistem je bil v tem času seveda še v povojih. Še vedno je trpel zaradi nerazvitega računalniškega omrežja in pomanjkanja opreme v državi, dajalci podatkov pa teh niso pravočasno in tekoče posredovali.

Računalnik Delta 4780 so namestili tudi v mariborski tovarni TAM, kjer so vse od sredine 60. let uporabljali svoj tranzistorski IBM 1401. Po dolgoletnem sodelovanju z Ekonomskim centrom Maribor in s centrom Dravskih elektrarn so se odločili znova preusmeriti v razvoj lastnega centra. Pri tem so jim pomagali tudi strokovnjaki z Univerze v Mariboru. Poleg Delte 4780 so namestili še dva procesna računalnika DEC PDP-11. Dva računalnika Delta 4780 so dobili tudi v novomeški Krki in nanju priključili kar 125 terminalov. Računalniško so vodili vse knjigovodske posle in spremljali blagovne tokove od nabave in proizvodnje do prodaje in izvoza za vse enote podjetja. Vodstvo podjetje je od računalnikov pričakovalo še več, zato so za pomoč pri oblikovanju informacijskega sistema prosili strokovnjake z obeh domačih univerz.

Računalnik Delta 4780 so leta 1985 dobili v novem centru za računalniško načrtovanje (CAD) integriranih vezij Iskra Mikroelektronika. V njem so uporabnikom nudili programe za načrtovanje vezij ob pomoči logičnih mrež in standardnih celic. Del načrtovanja so izvajali že na naprednih delovnih postajah in osebnih računalnikih. Večino programske opreme so kupili, nekaj pa so je izdelali tudi sami. Dva računalnika Delta 4780 s procesno enoto VAX-11/785 so sredi 80. let namestili tudi v Iskri ZORIN, kjer so izvajali obdelavo podatkov za vse enote podjetja Iskra. Nanju je bilo priključenih okrog 150 terminalov iz vse države. Leta 1988 je pri nas delovalo približno 20 računalnikov s procesnimi enotami DEC VAX-11/780 in VAX-11/785.

Računalniki DEC VAX-11/750 (1981–)

Manjši računalniki Delta 4850 so bili pri nas še bolj popularni od predhodnikov. Najpomembnejša sta bila računalnika v Računalniškem centru Univerze v Mariboru in na oddelku za računalništvo in informatiko Instituta Jožef Stefan. Na prvem so začeli razvijati knjižnični informacijski sistem, kasneje poznan kot COBISS. Najprej so izdelali programe za računalniško podprto izposojo v Univerzitetni knjižnici Maribor, kasneje pa so začeli razvijati tudi Sistem znanstvenih in strokovnih informacij poznan kot SICRIS. Oba sistema še danes delujeta.

Na Institutu Jožef Stefan so za računalnik Delta 4850 izdelali lastno programsko opremo za načrtovanje tiskanih vezij, ki so jo uporabljali domači načrtovalci. Pri načrtovanju so si pomagali z delovno postajo Chromatics CGC 7900 z mikroprocesorjem Motorola 68000, 19-inčnim zaslonom in 256-barvno grafiko pri ločljivosti 1.024 x 768 pik. V treh letih so razvili več kot 200 tiskanih vezij za domača podjetja. Dober primer so tiskana vezja za mikroračunalnik Kopa 2500.

Operacijski sistem VAX/VMS

Računalniki VAX so običajno poganjali DEC-ov operacijski sistem VAX/VMS ali eno izmed različic Unix. VAX/VMS je bil zmogljiv, vsestranski in vpliven operacijski sistem, ki se je uspešno odzival na nove izzive in je odločilno oblikoval računalniške trende 80. let.

Po zaslugi združljive strojne opreme so računalnika Delta 4850 v Ljubljani in Mariboru leta 1984 lahko povezali s sodobno omrežno tehnologijo DECnet. V omrežje se je takrat vključil tudi računalnik Delta 4780 v Narodni banki, nato pa še računalnika DEC System 10 in 20 v Računalniškem centru Univerze v Ljubljani.

Do konca 80. je iz tega nastalo prvo domače akademsko omrežje, ki so ga imenovali SLON. Povezave so večinoma potekale prek najetih telefonskih vodov, po letu 1987 pa tudi po novem javnem omrežju za prenos podatkov JUPAK, ki je delovalo po mednarodnem omrežnem protokolu x.25. Povezav s tujino do leta 1989 ni bilo, čeprav so si domači strokovnjaki v okviru Jugoslovanskega akademskega omrežja (YUNAC) za to vztrajno prizadevali. Leta 1988 je pri nas delovalo več kot 75 računalnikov Delta 4850, z njimi pa je sredi 80. let Iskra Delta izvedla tudi zloglasni projekt za kitajsko policijo.

Računalnik Delta 4850 in terminal Paka 3000 sta razstavljena tudi v Računalniškem muzeju.

Viri in več informacij: Digitalna knjižnica Slovenije, dlib.si in spletna stran Računalniškega muzeja, racunalniski-muzej.si

Zahvaljujemo se Nuku in drugim za digitalizacijo gradiva.