Računalniki, katerim se priklonijo tudi igre
Prodaja osebnih računalnikov zadnja leta vidno nazaduje. A naj nas to ne preslepi, tudi usihajoče področje ima obetavne kategorije rasti. Ena najbolj očitnih so t. i. igričarski računalniki, saj ne poznajo omejitev igralnih konzol, na njihov prodajni razcvet pa vpliva tudi vse večje zanimanje za navidezno resničnost (VR).
Igričarski računalniki imajo torej posebno mesto med osebnimi računalniki. Sodobne igre so namreč grafično in matematično zelo zahtevne, še posebej, če jih želimo igrati v polni visoki ločljivosti (ali še višji) in na več računalniških zaslonih. Temu primerna mora biti tudi sestava računalnika, v katerem igra osrednjo vlogo grafična kartica, pa tudi vse druge komponente morajo biti podrejene predvsem hitrosti. Zlasti pa je pomembno, da je igričarski računalnik dobro uravnotežen, saj lahko eno samo ozko grlo precej skazi igričarsko izkušnjo.
Računalniki, namenjeni igričarjem, so v očeh povprečnih ljudi navadno videti »kičasti«, mišičasta zunanjost pa se nadaljuje tudi v elektronskem »drobovju«.
Recept za dober igričarski računalnik sestavljajo naslednje komponente: zmogljiv večjedrni procesor z visokim delovnim taktom, obilo pomnilnika, zmogljiva grafična kartica in pogon SSD. Kaj torej izbrati? Zmogljivih procesorjev na trgu ne manjka, precej manj pa je obenem še razmeroma cenovno dostopnih. Intel je letos opravil menjavo generacij procesorjev, zato so uporabniki postavljeni pred težko dilemo – mar izbrati nekoliko starejše in cenovno dostopnejše zmogljive modele četrte generacije ali poseči po novih procesorjih Intel Core šeste generacije? Starejša generacija uporablja še pomnilnik DDR3, novejša pa še hitrejši (in dražji) DDR4. Podobno strojno zasnovo kot igričarji potrebujejo, denimo, tudi oblikovalci videa, grafiki, inženirji. Na splošno velja v takšne računalnike namestiti tudi večjo količino pomnilnika, priporočamo vsaj 8 GB (nekaj 4 GB modulov) ali kar 16 GB oziroma več, odvisno od požrešnosti aplikacij, s katerimi imamo opravka. Pri izbiri osnovne plošče igričarji pazimo, da omogoča vgradnjo (vsaj) dveh grafičnih kartic, saj nam bo to olajšalo nadgradnjo sistema, če bi se nam sla po grafiki še povečala.
Pomnite: igričarski računalnik mora biti dobro uravnotežen, saj lahko eno samo ozko grlo precej skazi igričarsko izkušnjo.
Zmogljiv procesor v vsakem primeru zahteva že sama zmogljiva grafična kartica, saj le ob »nabildanem« procesorju lahko pokaže, kaj vse zna in zmore. Med (naj)zmogljivejše grafične kartice lahko uvrstimo modela AMD Radeon R9 Fury in R9 Fury X ter Nvidiina predstavnika GeForce GTX 1070 in GTX 1080. Te grafične kartice se ne ustrašijo praktično nobene igre, zadovoljstvo uporabnikov pa je lahko še večje, če igre v visoki ločljivosti igrajo na (res) veliki sliki, prikazani na več računalniških zaslonih.
Za kakovostno igričarsko izkušnjo je pomembno predvsem število izrisanih sličic na sekundo. Za tekoče igranje priporočamo, da grafična kartica ob danih nastavitvah in v izbrani ločljivosti zmore vsaj stabilnih 30 sličic na sekundo (zdrsi pod to vrednost bodo zaznani kot trzanje slike). Zahteve čistokrvnih igričarjev so še precej višje, v praksi si želijo 60 ali več prikazanih sličic na sekundo (FPS), saj je takrat igranje iger res tekoče in brez zatikanja. Če grafična kartica ni kos temu izzivu, bomo na zaslonu bržkone deležni občasnih vodoravnih in pretrganih črt, ki jih igričarji tako sovražimo.
Veliko splošno pohitritev delovanja računalnika vsekakor prinese vgradnja pogona SSD, saj so diski pogosto ozko grlo sodobnih računalnikov. Igričarjem in drugim zahtevnejšim uporabnikom zato priporočamo nakup pogona SSD zmogljivosti 240 do 256 GB (ali večje), saj šele modeli z večjimi zmogljivostmi dosegajo oglaševane hitrosti branja in zapisovanja podatkov. Pogojno sicer za namestitev operacijskega sistema ter igre ali treh zadostuje tudi 128 GB model. Za večino drugih podatkov in datotek pa velja vgraditi še disk, ki ima zmogljivost 2 TB ali več.
Sestavljanje računalniških komponent je podobno sestavljanju kock Lego. A nekaj predznanja je vsekakor dobrodošlo, drugače naj najprej sledi branje navodil.
Ohišje naj igričarji izberejo po svojem okusu, nekaj več pozornosti pa velja nameniti izbiri kakovostnega napajalnika. Za zanesljivo poganjanje sistema z vgrajenimi požrešnimi grafičnimi karticami pridejo v poštev dražji napajalniki moči 550 W do 750 W. Če nameravamo v računalnik vgraditi dve ali celo tri zmogljive grafične kartice, pa izberemo še zmogljivejši model napajalnika.
Grafični pomnilnik je pomemben
Ne le vrsta in hitrost grafičnega pomnilnika, zelo pomembna je tudi količina. Tako kot v primeru delovnega pomnilnika računalnika tudi v tem primeru velja – več je vsekakor bolje. Večina igričarskih grafičnih kartic je danes opremljena s 4 GB grafičnega pomnilnika, najboljše med njimi se lahko pohvalijo tudi z 8 GB. V naslednjih letih se bodo meje premikale vedno više. Že danes praktično vsi izdelovalci iger, prilagojenih igranju z očali navidezne resničnosti (VR), priporočajo zelo zmogljive grafične kartice s 4 GB pomnilnika ali več. Prihajajoča različica igre Doom ima, recimo, med minimalnimi zahtevami za igranje v najvišji ločljivosti z očali VR zapisan celo podatek, da potrebuje vsaj 5 GB grafičnega pomnilnika – to pa izbiro kartic pošteno zoži …
V nadaljevanju predstavljamo izbiro namiznih igričarskih računalnikov za značilne skupine igričarjev, tako tiste s plitkejšimi žepi kot tiste, ki neradi prisegajo na kompromise. Če nismo vešči sestave računalnika (ta je sicer na ravni kock Lego), lahko to zaupamo računalniški trgovini. Cene sestave računalnika se navadno gibljejo med 20 in 30 evri.
Računalnik za manj zahtevne igričarje
Napredek na področju razvoja računalniških komponent ima zelo dobrodošlo posledico za manj zahtevne igričarje. Ti tako ali tako ne potrebujejo vrhunskih zmogljivosti, zato jim praviloma zadostujejo že nekoliko cenejše komponente s cenikov. Kljub temu gre tudi v tem primeru komponent poiskati uravnoteženo sestavo računalnika.
FreeSync ali G-Sync?
O igričarskih monitorjih smo podrobneje pisali v Monitorju 05/2016. Tehnologiji (AMD) FreeSync in (Nvidia) G-Sync, vgrajeni v grafične kartice, skrbita, da se slika na zaslonu več ne »trga« in da je igranje iger bolj tekoče. A do tega rezultata prideta na različne načine, eden je odprtega, drugi pa zaprtega tipa. Nvidiina tehnologija G-Sync od izdelovalca igričarskega monitorja zahteva vgradnjo posebne tiskovine s procesorjem, FreeSync, ki stavi na standard DisplayPort in njegovo funkcionalnost Adaptive Sync, pa vse potrebno opravi že na strani grafične kartice.
V praksi nastane trganje in trzanje takrat, ko število prikazanih sličic, ki jih grafična kartica pošilja na zaslon računalniškega monitorja, ni usklajeno s frekvenco osveževanja slike le-tega. V tem primeru je namreč računalniški zaslon sredi »risanja« posamezne slike, ko že prejme ukaz za izris naslednje. Takrat v hipu prekine s prvim početjem in izriše drugo (novo) sliko. Uporabnik to v praksi opazi kot vodoravno trganje slike na mestu, kjer sta na zaslonu hkrati prikazani prva (delno) in druga slika (v celoti). Prav zato je izbira kakovostnega računalnika in računalniškega monitorja za igričarje še toliko pomembnejša.
Pod črto nas bo spodoben igričarski komplet grafične kartice in monitorja s tehnologijo FreeSync stal vsaj 700 evrov, pri tehnologiji G-Sync pa že tisočak. V obeh primerih pa to zadošča kvečjemu za res brezhibno igranje iger v ločljivosti 1080p, naslednja koraka 1440p in 4K (2160p) pa sta še bistveno dražja (na račun nakupa bistveno zmogljivejše grafične kartice). Za odlično igričarsko uporabniško izkušnjo je pač treba seči v žep …
Takšnemu prizoru se igričarji vsekakor želijo izogniti.
Koga v Monitorju vidimo kot manj zahtevnega igričarja? Uporabnika, ki bi rad igre igral do polne visoke ločljivosti (1920 x 1080 pik oziroma 1080p), saj je to tudi ločljivost njegovega monitorja (enega in edinega). Za pošteno poganjanje iger v ločljivosti 1080p pa bo treba biti še najbolj pazljiv pri izbiri kombinacije procesorja in grafične kartice. Tem igričarjem priporočamo nakup sistema, sestavljenega iz štirijedrnega (pogojno tudi dvojedrnega procesorja) ter osnovne plošče srednjega razreda. Osem gigabajtov pomnilnika bo več kot zadostovalo za vsakdanja opravila, pa tudi v igrah, pri čemer velja pomnilnik nabaviti v paru (2 x 4 GB), saj bosta tako njegova prepustnost in praktična hitrost večji. Igričarski računalnik skorajda mora imeti vgrajen tudi pogon SSD – takega z zmogljivostjo 240 GB ali večjo. Za tekoče igranje iger v polni visoki ločljivosti ter z veliko grafičnimi dobrotami bo seveda treba največ odšteti za grafično kartico. Ta hip lahko priporočimo model Nvidia GeForce GTX 950 ali pa nekoliko dražji AMD Radeon R9 380.
Moramo priznati, da je nakup zmogljivejših igričarskih računalnikov ta hip precej neposrečena poteza, saj smo ravno priča menjavi generacij grafičnih kartic. Če lahko, počakajte mesec ali dva.
Za računalnik, ki naj preprosto deluje, ni treba izbrati niti velikega niti dragega ohišja. Dovolj bo že, če pri trgovcih z računalniško opremo izberemo model ohišja, katerega videz nam je všeč. Izbiro napajalnika prilagodimo vgrajenim komponentam, a 550 W napajalnik bo takšno sestavo poganjal brez težav (pri varčni grafični kartici zadostuje tudi 420 W). Morebiti velja preveriti še, ali je v napajalnik vgrajen večji ventilator (premera 12 ali 14 cm), saj so ti v praksi nekoliko tišji. Če uporabnik računalnika ne uporablja več ploščkov, je tudi nakup optičnega pogona odveč. V nasprotnem primeru pa pač dodamo slaba dva desetaka, da nam prodajalec v računalnik vgradi zapisovalnik DVD.
Zavedamo se, da je večina povprečnih uporabnikov navajena okenskega okolja. Prav zato velja skupaj z novim računalnikom kupiti tudi eno izmed osnovnih različic operacijskega sistema Microsoft Windows (priporočamo kar 64-bitno »desetko«), saj bo tako delo z računalnikom bržkone lažje kot privajanje uporabnika na katerega izmed brezplačnih operacijskih sistemov.
Takšna sestava računalnika bo žep posameznika izpraznila za 450 do 600 evrov, temu znesku pa je seveda treba dodati še izdatek za tipkovnico, miško, monitor in (morebiti) zvočnike.
Računalnik za srednje zahtevnega igričarja
Srednje zahtevni igričar ima seveda že večje apetite in se ne zadovolji bodisi z ločljivostjo 1080p ali pa zgolj enim računalniškim monitorjem. Njegov računalnik mora torej biti sposoben več kot zadovoljivo poganjati novejše igre v ločljivostih 1440p (2560 x 1440 pik) ali 1600p (2560 x 1600 pik) ali pa prikazovati sliko na dveh monitorjih z ločljivostjo 1080p. Takšna naloga pa zahteva že pošteno zmogljiv računalnik, katerega cena se mimogrede približa (pa tudi preseže) tisoč evrom(v).
Takole je videti igričarski kotiček zagretega igričarja …
Sestavo, ki nas bo veljala skoraj še enkrat več kot računalnik za manj zahtevne igričarje, bodo najbolj podražili zmogljivejši procesor in dražja plošča ter grafična kartica. Da bo računskih zmogljivosti dovolj za praktično vse naloge, velja tak igričarski računalnik opremiti z zmogljivim štirijedrnim procesorjem. V pomanjkanju »posrečenih« procesorjev v tem segmentu zato predlagamo praktično najdražjega med njimi, model Intel Core i5-6600K, ki je po zaslugi izdatnega navijalskega potenciala dobra naložba v prihodnost. Poltretji stotak, naložen v matematično srce računalnika, namreč jamči, da bo ta več let kos zadanim nalogam, kakšno drugo komponento (npr. grafično kartico) pa bomo morebiti vmes že nadgradili. Pomnilnik je ta hip tako poceni, da bi sami izbrali kar kombinacijo 2 x 8 GB DDR4, več zlepa ne bomo potrebovali v življenjski dobi računalnika. Tudi pri osnovni plošči ne gre pretirano varčevati in velja izbrati model s kopico priključkov (USB3, SATA3, 7.1 zvok, Gbit LAN).
Z vidika uravnoteženosti računalnika svetujemo, da je izdatek za grafično kartico vsaj primerljiv z zneskom, ki ga bomo odšteli za procesor (torej okoli 250 evrov ali več). Za ta denar se trenutno zdi daleč najboljša izbira na sejmu Computex napovedani AMD Radeon RX480, za katerega pa težko rečemo, kdaj bo zašel na police domačih računalniških trgovcev. Moramo priznati, da je nakup zmogljivejših igričarskih računalnikov ta hip precej neposrečena poteza, saj smo ravno priča menjavi generacij grafičnih kartic. Če lahko, počakajmo mesec ali dva. Drugače pa se pri izbiri trenutnih kartic ozrimo po modelih AMD Radeon R9 390 in Nvidia GeForce GTX 970.
Predlagana procesor in grafična kartica še vedno ne sodita med (naj)potratnejše primerke, kar zadeva električno energijo, zato omenjene komponente še vedno lahko delujejo tudi na cenovno dostopnih napajalnikih. Celo boljši 550 W napajalnik bo kos takšni sestavi, če imamo v mislih navijanje in bodoče nadgradnje, pa velja razmisliti še o kakem dodatnem stotaku (v W seveda, ne evrih). Napotki glede pogona SSD, ohišja in druge zunanje opreme so seveda enaki kot pri cenejšem igričarskem računalniku.
Računalnik za zelo zahtevnega igričarja
Najzahtevnejši igričarji ne pristajajo na kompromise. Želijo najboljše, kar lahko dobijo. V tem primeru si želijo igrati iger v ločljivosti 4K (UHD oziroma 3840 x 2160 pik). To pa je velik zalogaj za katerikoli računalnik, še najbolj je v tem primeru na udaru grafična kartica.
Pri procesorju tako tople vode ne bomo odkrivali. Čeprav bi načeloma zadostoval že Intel Core i5-6600K, bomo stopili še stopničko višje in izbrali model Core i7-6700K. Zelo priporočljivo ga je kombinirati s tihim, a učinkovitim sistemom vodnega hlajenja, sploh če načrtujemo iz njega izvabiti zadnje atome zmogljivosti. Pomnilnika naj bo vsaj 16 GB, vrste DDR4 in hitrostne oznake, ki se začne s tritisočico. Pogon SSD izberemo glede na prostorske potrebe, naj bo priznanega izdelovalca.
Z izbiro grafične kartice velja počakati na brezkompromisni model Nvidia GeForce GTX 1080. Če te možnosti nimamo, se lahko ozremo k modelom AMD Radeon R9 Fury (pa tudi Fury X) ozr. Nvidia GeForce GTX 980 (ali GTX 980 Ti). Povprečen Slovenec bo za tak računalnik delal dva meseca …
Monitor, tipkovnica in miška so pomembni
V praksi večkrat opazimo, da igričarji sami računalniški »škatli« in komponentam v njej namenijo veliko pozornosti in evrov, varčujejo pa pri monitorju in tipkovnici (redkeje pa pri miški). Napaka. Prav vsi trije omenjeni izdelki v veliki meri določajo našo uporabniško izkušnjo, saj bo tudi najboljša grafična kartica na nizkocenovnem monitorju kazala slabšo sliko, kot je je sicer sposobna. S ceneno miško pa bosta trpela naše zapestje in natančnost premikov v igrah.
Medtem ko razumemo, da manj zahtevni igričarji za krajšanje časa z igranjem igric vseeno ne potrebujejo vrhunskih monitorjev, pa vendarle pri njihovi izbiri ne gre pretirano varčevati. 22-palčni monitorji so že zelo dostopni, tudi 24- in 27-palčni modeli s sliko polne visoke ločljivosti (1080p) niso pretirano draga naložba. Vsem igričarjem svetujemo izbiro monitorja z matriko IPS (oziroma eno njenih izpeljank S-IPS, AH-IPS, PVA …), v velikem loku pa se ognimo vseh monitorjev, v katerih je vgrajena matrika vrstne TN.
Medtem ko je velikost monitorja sicer pomembna, je še pomembnejša njegova ločljivost, saj ta določa razpoložljivo delovno površino. Igričarji in zahtevnejši uporabniki zato neredko posežejo kar po dveh ali celo treh monitorjih, kar izdatek za računalniško opremo znatno poveča. Še posebno, če gre za večje in dražje modele. Bistveno dražji so tudi monitorji ločljivosti 1600p ali 4K.
V praksi večkrat opazimo, da tudi igričarji samim računalniškim komponentam namenijo veliko pozornosti in evrov, varčujejo pa pri monitorju, tipkovnici in miški. Napaka.
Če lahko, si vsekakor velja privoščiti kakovosten 27-palčni monitor ločljivosti 2560 x 1440 pik, ki se zdi z vidika delovne površine (ločljivosti) in igričarskih ambicij bolj posrečena naložba (četudi danes igramo v 1080p, bomo lahko že jutri želeli korak višje – v 1440p). Razmerje cena/zmogljivost je v tem primeru eno boljših (boljše imajo le cenejši 1080p monitorji).
Kot smo že omenili, sta pomembni tudi tipkovnica in miška. Že z izogibanjem najcenejšim modelom bomo naredili ogromno. V večini računalniških trgovin lahko tipkovnico in miško tudi preizkusimo, kar toplo priporočamo, saj tako naše dlani in prsti dobijo občutek, kako »sodelujejo« s tovrstno zunanjo opremo. Igričarji seveda poiščemo ergonomsko prilagojene modele, ki so, razumljivo, nekoliko dražji, a z razlogom.
Bolj kot to, ali gre za ožičeno ali brezžično miško in tipkovnico, je za dolgotrajno igranje pomembna njuna ergonomija. Tudi slušalke so pogost spremljevalec igričarjev, saj z njim manj »motijo« okolico.
Računalnik za manj zahtevne igričarje
Plošča: s sistemskim naborom AMD A88X ali Intel B150
Procesor: AMD X4 845 ali Intel Core i3-6100
Pomnilnik: 2× 4 GB DDR3 1600 MHz (ali hitrejši)
Pogon: SSD zmogljivosti 240 GB
Grafična kartica: AMD Radeon R9 380 ali Nvidia GeForce GTX 950
Ohišje: z vgrajenim napajalnikom (420 W do 550 W)
zapisovalnik DVD: (izbirno)
Operacijski sistem: Microsoft Windows 10 Home 64-bit (izbirno)
Cena: od 450 do 600 evrov.
Računalnik za srednje zahtevnega igričarja
Plošča: s sistemskim naborom Intel Z170
Procesor: Intel Core i5-6600K
Pomnilnik: 2× 8 GB DDR4 2400 MHz (ali hitrejši)
Pogon: SSD zmogljivosti 240 GB (ali zmogljivejši)
Grafična kartica: AMD Radeon RX 480 (ali AMD Radeon R9 390 ozr. Nvidia GeForce GTX 970)
Ohišje in napajalnik: (zmogljivosti med 550 in 750 W)
Zapisovalnik DVD: (izbirno)
Operacijski sistem: Microsoft Windows 10 Home 64-bit (izbirno)
Cena: od 900 do 1100 evrov.
Računalnik za zelo zahtevnega igričarja
Plošča: s sistemskim naborom Intel Z170
Procesor: Intel Core i7-6700K
Pomnilnik: 2× 8 GB DDR4 3000 MHz (ali hitrejši)
Pogon: SSD zmogljivosti 240 GB (ali zmogljivejši)
Grafična kartica: Nvidia GeForce GTX 1080 (ali AMD Radeon R9 Fury ozr. Nvidia GeForce GTX 980)
Ohišje in napajalnik: (zmogljivosti 750 W)
Zapisovalnik DVD: (izbirno)
Operacijski sistem: Microsoft Windows 10 Home 64-bit (izbirno)
Cena: od 1500 do 2000 evrov.