Računalniki - Vzpon slovenskih proizvajalcev računalnikov

Primerjalnih testov računalnikov kot celote smo se pri Monitorju prvič lotili v času procesorjev Intel 486 leta 1993. To je bil eden prvih Monitorjevih testov, kjer smo zakoličili zlate standarde za prihodnost. Vladimir Djurdjić, ki je še vedno redni avtor, je članek že takrat zastavil kot množico zanimivih tehnoloških okvirov, v katerih je pojasnil vse od arhitekture vodil (ISA, Micro channel, EISA, VLB, PCI) in grafičnih kartic (TI, S3, ATI, Tseng labs) do operacijskih sistemov (Windows, OS/2, Solaris, NeXT 486 …).

Preizkusili smo 21 modelov, računalniki so imeli tudi še 5,25-palčne disketnike, do 8 megabajtov pomnilnika (današnji telefoni ga imajo 1.000-krat več!), večina monitorjev pa je zmogla ločljivosti do 800 × 600 pik (današnji telefoni – 1.440 × 3.200 pik!). Večina je imela nameščen sistem Windows, vendar je »k opremi sodil tudi DOS 5.0«, kot smo zapisali.

Zanimivo je, da so bili prav vsi računalniki »z imenom«, kot smo takrat rekli, torej so jih proizvajali veliki tuji proizvajalci. Acer, ALR, Compaq, Dell, Epson, HP, IBM in Olivetti so le nekatera izmed zvenečih imen, ki nam jih je uspelo pridobiti na test.

Vrhunec je trend preizkušanja računalnikov dosegel tri leta kasneje, ko smo v dvojni poletni številki preizkusili kar 107 računalnikov, vključno z monitorji, s tipkovnicami in z miškami. Verjetno je odveč omeniti, da so takrat večino že zasedali domači proizvajalci/sestavljavci računalnikov. Monitor je imel takrat kar 218 strani!

***

Danes pri Monitorju namiznih računalnikov kot celote ne preizkušamo več. Kolikor vemo, jih tudi druge svetovne publikacije ne. Razlog je preprost – namizni računalnik je postal osnovno pisarniško orodje, pri katerem je najpomembneje to, katero (lokalno) podjetje skrbi za njegovo poprodajno podporo, oziroma je postal vrhunsko igralno orodje, ki je hkrati vrhunska sestavljanka. Najpomembneje je torej, katere komponente ima vgrajene, še posebej, ker so standardi danes taki, da lahko v prav vsak računalnik vtaknemo katerikoli procesor ali katerokoli grafično kartico.

V resnici se »preizkušanja« celotnih namiznih računalnikov lotevajo le (spletne) publikacije, ki prikazujejo njihov videz. Zelo pomembno je namreč postalo, kakšne barve se po računalnikovih komponentah prelivajo med delom in kakšne ledice svetijo iz njega, ko nadobudni mladec lovi digitalne zlobce.

Več o "tistih časih" si lahko preberete v posebni jubilejni številki Monitorja: