Računalniški premiki

O tem, da izdelovalcem računalnikov ne gre najbolje, smo na teh straneh (pa tudi sicer) že veliko pisali. Trg z namiznimi in prenosnimi računalniki je sicer še vedno velik, a se prodaja novih naprav že dve leti upočasnjuje. Tudi splavitev Windows 10 pred letom stanja ni občutno izboljšala, čeprav so izdelovalci (in predvsem Microsoft) na to računali.

Razlogov za težave je seveda veliko. Večina ljudi iz industrije meni, da so za velik del težav krivi zmogljivejši pametni telefoni. To je povsem razumljivo, saj je telefon za presenetljivo veliko ljudi najpomembnejša računalniku podobna naprava. Saj ne, da bi dejansko nadomestil računalnik, daleč od tega, a za domače brskanje po spletu, visenje na Facebooku in oglede videa po Youtube, je vrh glave dovolj.

Posledica telefona (in tudi tablic) ni to, da kdo ne bi imel doma računalnika, temveč to, da se na menjavo računalnika povsem pozabi. Tisti osem let stari Core 2 Duo, ki za silo poganja Windows 7, bo za mesečni obisk spletne banke in prenos povsem legalnih video vsebin čisto dovolj (če za hip pustimo ob strani druge pomisleke).

Dejansko celo poznam ljudi, ki v tretji dekadi življenja doma nimajo lastnega računalnika. Ok, poznam enega, a sumim, da jih je še. Bojda naj bi bila kombinacija službenega računalnika in pametnega telefona z velikim zaslonom dovolj. Nekomu, ki ima doma lastno sestavljen PC, rezervni prenosnik z Linuxom, strežnik za podatke, še kak prenosnik boljše polovice, razmeroma zmogljivo jabolčno tablico, pametni telefon in je ob večdnevnem izpadu elektrike pokrit še s Kindlom, (mi) je to seveda tuje, čeprav ne povsem nepredstavljivo.

Osem let stari Core 2 Duo, ki za silo poganja Windows 7, bo za mesečni obisk spletne banke in prenos povsem legalnih video vsebin čisto dovolj.

Računalnike, PCje, škatle pod pisalnimi mizami, uporabljajo starejši, ki se še niso navadili na pametne telefone in so jim mali zasloni premajhni. V ZDA so ti uporabniki sicer množično navalili na iPade, tudi pri nas poznam nekaj takih, a je v Sloveniji cena še vedno restriktivni faktor (zagotovo bodo pomagali cenejši iPadi, ki jih je Apple pravkar najavil). Morda ima družina kak tak računalnik za šolske potrebe otrok, a je jasno, da se te naprave menjavajo počasneje, kot so se sploh kdaj. Večji del seveda pokrijejo prenosniki, a tudi ti se menjavajo vse počasneje, obenem se velika večina uporabnikov odloča za cenejše modele, take, ki stanejo manj kot 600 evrov in prinašajo izdelovalcem res malo dobička.

Podobna zgodba je tudi pri poslovnih uporabnikih. Za pisarniško rabo res ne potrebujemo nekih zmogljivih računalnikov, kombinacija Intelovega Pentiuma G4560 in pogona SSD je vrh glave dovolj. Pri prodaji poslovnih prenosnikov je seveda več potencialnega zaslužka, a so podjetja v zadnjih nekaj letih manj pripravljena vlagati v tako računalniško opremo.

Zanimivo, da se ravno v tem času specifičen del trga kljub vsemu dviguje – konkretno je vse več zahtevnih igralcev računalniških iger, ki so v svoje računalnike pripravljeni vložiti vedno več. Pred petimi leti sem se pogovarjal z enim izmed naših prodajalcev, ki je mimogrede omenil, da se mu zmogljivejših grafičnih kartic praktično ne splača prodajati, češ da proda tri na leto, pa še to dobi kako vrnjeno, ker se je pregrela. Danes pa se te zmogljive komponente, pa tudi druga igričarska zunanja oprema, presenetljivo dobro prodajajo.

Tega se očitno zavedajo tudi sami izdelovalci, saj dobimo na preizkus vse več prenosnikov, namenjenih igričarjem – recimo tokrat preizkušena prenosnika Lenovo z grafičnima karticama Nvidia GTX 1060 in 1050Ti. Po nekaterih ocenah ta del trga po prihodkih za dve leti prehiteva napovedi. Po pravici povedano, me to niti ne preseneča, sploh če pomislimo na cene telefonov. Danes namreč solidno grafično kartico dobimo za tretjino cene novega Galaxyja ali iPhona.