Računalništvo še zdaleč ni reklo zadnje besede
Intelova konferenca za razvijalce IDF je več kot desetletje potekala po ustaljenem receptu: procesorski gigant se je pohvalil z dosežki, ki so poskrbeli za ohranjanje Moorovega zakona, in s predstavitvijo novih izdelkov. Letos je bilo drugače. Preskok je bistveno večji. Udejanjenje vsenavzočega računalništva namreč ponuja obilo priložnosti razvijalcem, ki šele začenjajo dojemati možnosti absolutne osebne prilagoditve računalništva. Tehnologija bo v prihodnje korenito spremenila naša življenja, o tem ni kanca dvoma več.
Intel Developer Forum je dogodek, na katerem si lahko dejansko ogledamo prihodnost tehnologije in inovacij, kot so si jo zamislili Intelovi in drugi razvijalci. Ti so v zadnjih letih dojeli, da je uporabniška izkušnja v praksi pomembnejša od same tehnologije. Veseli tudi to, da se razvijalci zavedajo medsebojnega sodelovanja, saj je domišljija posameznika, ki botruje kakovostnemu razvoju, seveda omejena. Vizija razvoja tehnologije danes ne sledi nobenim dolgoročnim načrtom, saj se zamisli rojevajo sproti, številne med njimi pa tudi dozorijo – bodisi v profesionalnih bodisi v amaterskih krogih. Intel zelo veliko vlaga v partnerstvo z razvijalci, saj se zaveda, da imajo prav oni moč, da posamezna tehnologija dejansko oživi. Računalništvo je danes vsenavzoče, najdemo ga v pohištvu, oblačilih, avtomobilih ... Skladno s tem se spreminja tudi uporabniška izkušnja, ki postaja bistveno bolj osebno prilagojena. Brian Krzanich, izvršni direktor korporacije Intel, je skupaj s sodelavci zgovorno predstavil prihodnost računalništva, ki gradi na treh temeljih.
Računalniki in sistemi, ki čutijo
Prihaja torej ultra osebno računalništvo, ki bo čutno oziroma zaznavno. Računalniki jutrišnjega dne bodo spregledali, slišali in poznali dotik, skratka čutili svet okoli sebe. Če je bilo še do nedavna računalništvo omejeno na t. i. 2D svet, v katerem sta vladala tipkovnica in miška, senzifikacija računalništva prinaša bistveno pristnejšo uporabniško izkušnjo. Meje dobesedno padajo. Številne pretekle rešitve, ki so skrbele, da računalniki govorijo (sinteza govora), so dobile nadgradnje v obliki sluha. Razumevanje govora je že v domeni Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10, ki je opremljen z digitalno pomočnico Cortano. Ta sliši in usliši naše želje in ukaze in se skoraj naravno odziva nanje. Sodobne digitalne naprave tako postajajo vedno bolj podobne ljudem. Tehnologija Intel Smart Sound bo poskrbela za velik preboj na področju digitalnega zvoka, saj odpravlja potrebo po tem, da bi uporabnik moral »aktivirati« prepoznavanje zvoka z zagonom aplikacije, pritiskom na gumb ipd. Omenjena tehnologija namreč stalno prisluškuje ukazom, da bi obudili napravo, ko je ta v stanju globokega spanja, v delovanje. V sodelovanju z Googlom so Intelovi inženirji razvili še rešitev, ki zmanjša latenco zvoka in poskrbi, da se naprava na uporabnikov govor odziva praktično v realnem času (brez vidnega zamika, kot bi govoril s kom drugim).
Sistemi, ki vidijo, oziroma računalniški vid že dolgo ni(so) novost. Je pa vsekakor treba Intel potrepljati po rami za napredek, ki ga je v letu dni od predstavitve dosegla tehnologija Intel RealSense. Z njo opremljene kamere znajo zaznavati globino in danes že premorejo zmogljivosti človeškega očesa – takšna kamera vidi vse, kar vidi uporabnik, prepozna oblike itd. Kot dokaz praktične uporabnosti – bodočih aplikacij bo seveda neskončno mnogo – so Intelovi inženirji pokazali igro trotov (Game of drones), kjer so se troti samostojno vozili po gozdu in uspešno izmikali vsem oviram v naravnem okolju. S sodelovanjem v Googlovem projektu Tango so inženirji kamero RealSense vgradili tudi v pametni mobilnik in mu dodali novo dimenzijo. V prihodnje bodo že telefoni obvladali 3D skeniranje in realnočasovno kartografiranje okolja, piko na i pa bo postavila nadgradnja zajetih podatkov z obogateno ali povsem navidezno resničnostjo.
Umetna pamet se je dokazovala tudi na področju robotike. Roboti namreč postajajo vedno bolj avtonomni in sodelujejo s človekom. Ne le v industriji, temveč tudi v gospodinjstvih in okolju. Savioke relay je robot, ki se zna avtonomno premikati po prostoru, njegovo poslanstvo pa je igrati virtualnega služabnika. Poskusno so ga uvedli v dveh hotelskih verigah (hoteli Aloft in Crowne plaza), kjer gostom prinaša brisače, zobne ščetke in druge predmete, pri čemer se povsem samostojno odpravi v dvigalo in opravi kratko komunikacijo z gostom. Kamere Intel RealSense bodo skoraj samostojno poskrbele za velike spremembe v industriji robotike, saj ne le znatno pocenijo rešitve s področja robotskega vida, temveč so inženirji z nadvse bogato podporo programskim jezikom in platformam poskrbeli, da bodo te rešitve zlahka uporabili razvijalci z vseh vetrov (taborov).
Demonstracije s področja računalniškega čutenja so po pričakovanjih končali igričarji. Evolucija iger gre naprej, saj so te ne le čedalje pristnejše, temveč igralcem omogočajo izjemne interakcije z okoljem – realnim in navideznim. Igre, senzorji in drugi pripomočki, ki vzpostavijo most med stvarnim in virtualnim svetom, se zelo množijo. Razvijalci so ta hip dali prednost spremljanju gibanja glave igralca in s tem prilagajanju slike na zaslonu/ih, ki je poskrbela za še bolj interaktivno izkušnjo, z dodanimi senzorji v sedežih in oblačilih pa se bo dogajanje v igrah takojci odzivalo na vsak posameznikov gib.
Senzifikacija računalništva se bo nadaljevala v pameten in povezan svet, ki bo ukrojen po meri uporabnika. Priča smo bili številnim rešitvam s področja pametnega doma. Začne se seveda pri vratih, ki prepoznajo uporabnika ali gosta, ter notranjih prostorih, ki preprosto vedo, koliko ljudi je v sobi in kakšnih bivalnih razmer si želijo. Tudi na ogledala bomo kmalu gledali povsem drugače. Najprej v trgovinah, nato pa še doma si bomo ob pomoči pametnega ogledala virtualno nadeli oblačila, jih kombinirali ali pa za nasvet mimogrede povprašali modnega oblikovalca/svetovalca, pa čeprav na drugi konec sveta. V San Franciscu smo pametno ogledalo memomi že zasledili v enem največjih nakupovalnih središč z oblačili.
Plaz po imenu internet stvari
Če zapišemo, da ima Intel najbolj robustno in zanesljivo platformo IoT v industriji ta hip, se verjetno nismo zmotili. To je vsekakor pomembno za razvijalce, ki na njej razvijajo različne aplikacije. Teh bo kmalu zelo veliko, saj je Intel v svoj kotiček IoT že privabil več kot 252 tisoč razvijalcev z vsega sveta. Demonstracij s področja interneta stvari na letošnjih konferencah ne manjka, na IDF pa smo si lahko ogledali pametne avtomate za hrano in pijačo. Izdelovalec N&W jih je, denimo, opremil s transparentnim video zaslonom, ki prikazuje poljubno (reklamno) vsebino, ko pa se uporabnik približa zaslonu, mu ta predstavi aktualno ponudbo. Če avtomat uporabnika prepozna, mu je ponudba že osebno prilagojena na podlagi analitike preteklih nakupov, pa tudi sicer zna avtomat oceniti demografijo nakupovalca in mu predlagati zanj zanimive izdelke. Piko na i postavi brezkontaktno upravljanje avtomata, saj ta pozna geste rok. To naredi tak avtomat idealen ne zgolj za bolnišnice, temveč tudi za letališča in vse druge javne kraje. Odsotnost dotika namreč pomeni manj okužb uporabnikov, pa tudi manj čiščenj aparata. Prisotnost najrazličnejših plačilnih rešitev je seveda samoumevna. N&W bo že prihodnje leto po svetu postavil 5000 opisanih avtomatov.
Pametno ogledalo
Sožitje človeka in stroja
Nikakor nismo mogli ubežati občutku, da računalništvo oziroma tehnologija postajata podaljšek posameznika. Slednje je zelo zgovorno na področju nošenčkov, saj se ta ekosistem zelo hitro širi. Intel je že na sejmu CES 2015 napovedal, da bo računalnik kmalu na voljo v velikosti gumba.
Intel Curie, sistem v čipu, je dokaz, da se velikost in oblika računalništva vsekakor spreminjata, omenjeni čip, ki premore brezžično povezljivost, je že danes manjši od nohta. Curie lahko razvijalci enostavno povežejo s poljubnimi senzorji in ustvarijo nove načine rabe. Demonstracijo tehnologije so opravili kolesarji BMX.
Preboj na področju pomnilnika in hrambe podatkov
Naslednje leto nam Intel pripravlja prav posebno presenečenje. Skupaj s pomnilniškim gigantom Micronom je namreč razvil novo tehnologijo pomnilnika in jo poimenoval 3D Xpoint. Gre za povsem novo pomnilniško arhitekturo, ki po četrt stoletja »sorodnih« pomnilniških rešitev prinaša revolucionarni preboj. Številke vsekakor obetajo. Izdelki Intel Optane, ki bodo vsebovali tehnologijo pomnilnika 3D Xpoint, imajo velik potencial, procesorski gigant namreč navaja, da bodo novi pomnilniki do tisočkrat hitrejši in vzdržljivejši od čipov NAND, ki jih danes najdemo v pogonih SSD, obenem pa do 10x gostejši od pomnilnikov DRAM. Prva demonstracija, ki smo ji bili priča na sejmu IDF, je z enim prvih prototipov zmogla od 5- do 7-krat več IOPS kot eni najhitrejših pogonov SSD v današnjem sistemu. Pomnilniške rešitve bodo na voljo za vodilo PCIexpress kot tudi pomnilniške reže DDR4. Nove arhitekture tudi ne mučijo pomanjkljivosti čipov NAND, saj obljublja zelo podobne hitrosti branja in zapisovanja podatkov.
Znatne pohitritve bodo najprej deležna strežniška okolja, a Intel in Micron že načrtujeta, da bo tehnologija 3D Xpoint kmalu našla pot tudi v osebne računalnike, tablice in pametne telefone. Intel Optane v pomnilniški različici DDR4 pa bo po pričakovanjih najprej na voljo s procesorji Intel Xeon. Prva generacija pomnilnikov Intel Optane naj bi ponudila štirikrat večje zmogljivosti hrambe podatkov ob polovični ceni glede na pomnilnik DDR. Omenjeni podjetji si želita v prihodnje povsem podrediti pomnilniški trg, saj ne nameravata nove tehnologije licencirati drugim izdelovalcem pomnilnika, temveč sta prepričana, da lahko sama zadostita svetovnim potrebam po ultrazmogljivem pomnilniku.
Pametna programska oprema
Pamet se navadno skriva v programju. Intel je razvijalcem pripravil obsežen SDK, v katerem najdejo rešitve body iq, social iq, time iq ter identity iq. Prva obvlada interakcijo s človeškim organizmom, druga z njegovo družbeno interakcijo, tretja pa mu pomaga upravljati čas in koledar. Identitiy iq bo v navezi z nošenčki poskrbela, da bodo gesla postala stvar preteklosti. Varna avtentikacija, zapakirana v t. i. varno zapestnico, bo omogočila, da si bo uporabnik za dostop do pametnih stavb, avtomobilov, računalnika in aplikacij moral zapomniti le še eno geslo. Rešitev, razvita v Intel Labs, namreč biometrično prepozna nositelja in njegove dovolilnice ter pri vseh njegovih interakcijah s pametnimi rešitvami skrbi za avtentikacijo.
Tehnologije jutrišnjega dne
Intel nam je omogočil tudi pogled v malce bolj oddaljene rešitve. Impresiven je zaslon »na dotik«, ki pravzaprav lebdi v zraku. Gre za uporabo posebne vrste stekla, ki skupaj z optično prevaro poskrbi, da se za interakcijo sploh ne dotaknemo površine, temveč tipkamo »v zraku«, z gestami. Za povratni učinek, občutek dotika, pa poskrbijo ultrasonični pulzi. Zdaj že vemo, da bodo zasloni na dotik v prihodnje videti znatno drugače.