Radovedni mali prsti

Pred desetletjem ali dvema računalnik še ni bil pomemben v vzgojni enačbi. Bil je namreč dolgočasna grda "kišta", skrita za pisalno mizo, povezana s tipkovnico, miško in zvezana z metri kablovja. Mišljen je bil za resne stvari in otroci so se o njem praviloma pozanimali šele ob vstopu v šolo ali kasneje, ko so pač dojeli, da so tudi igrice.

A s prihodom pametnih telefonov in tablic ni nič več, kot je bilo. Pri nas doma, na primer, je računalnik v obliki pametnega telefona vedno na dosegu roke, pod prsti pa pogosto vrtimo tudi tablico. Zato tudi naš radovedni dveletnik spretno uporablja oboje. Pravzaprav se je zaslona dotikal, še preden je spregovoril prvo besedo.

Doma imamo seveda tudi televizijo, kocke, knjige, sestavljanke, predvajalnik risank in številne druge reči, ki jih mali rad uporablja, a reakcija ob iPadu je prav neverjetna. Ko ga zagleda, začne kriliti z rokami in v polomljeni otroščini na ves glas vzklikati: "Aj pej, aaaj pej, aaaaajpej!".

Vse pogosteje mi gre prav na živce, saj bi se tudi očka rad v miru dotaknil Facebooka, časopisa ali knjige, a po treh minutah drsenja po steklu zagotovo od nekod priteče mali radovednež in reče "moj ajpej!". Kot odgovoren oče mu seveda ne ugodim vedno, a bitka za napravo nikoli ni enostavna.

Zanimivo je, da ga risanke na televiziji zanimajo le še občasno, raje se jih ob gledanju dotika prek Youtuba na tablici. In če slučajno na zaslonu navadnega prenosnega računalnika ugleda zanimivo sliko, se je takoj skuša dotakniti, tik zatem pa le razočaran zavzdihne: "Ne dela!?"

Otroci bi se dotikali!

Za trenutek sem pomislil, da je naš otrok prav poseben talent, a malo raziskovanja po internetu mi je pokazalo, da gre za pravo epidemijo. Očitno gre za prvo res intuitivno digitalno orodje. Uporaba je dobesedno otročje enostavna, učna krivulja je strma, "feedback" na dotik se zgodi v trenutku in zato otroci, tudi najmlajši, te naprave naravnost obožujejo. Ob pametni napravi naravnih človeških kretenj, kot je dotik predmeta, ni več treba prevajati skozi miško in tipkovnico.

Podatki Nielsen Group iz leta 2011 kažejo, da so si 6-12-letni ameriški otroci ob zadnjem božiču daleč najbolj želeli kar iPad. V kategoriji najbolj zaželenih elektronskih izdelkov čudežni tablici sledijo iPod Touch, iPhone, računalnik ... In šele na šestem mestu je prva igralna konzola, čeprav so bile še pred nekaj leti glavni predmet poželenja.

Starši po vsem svetu se zavedajo, da so tablice in telefoni del življenja njihovih otrok. A številni ne vedo, kaj bi. Jih pred otrokom skriti, ker ga lahko na sto in en način pokvarijo? Jih sprejeti kot sestavni del življenja? Je pametno kupiti eno od čudežnih naprav že za zibko?

Nekaj koristnih aplikacij

Toddler Lock

Ob vsakem dotiku zaslona se prikaže barvit lik ali črta in oglasi drugačen zven. Zelo barvito, zvočno, zato pritegne že zelo majhnega otroka. Telefon je ob uporabi aplikacije zaklenjen. To pomeni, da otrok ne more do drugih aplikacij, dokler se zaporedno ne dotaknete štirih kotov zaslona.

Baby Monitor

Iz vašega telefona ustvari baby-monitor. Enostavno določite občutljivost na skali od 0 do 100, v aplikacijo vnesete katerokoli telefonsko številko in že lahko spečega dojenčka pustite samega s prižgano aplikacijo. Če joka ali ropota, bo aplikacija poklicala telefonsko številko in otroka boste lahko poslušali ali celo pomirili kar po telefonu. Paziti morate le, da med spremljanjem otroka ne izpraznite baterije, saj vas telefon potem seveda ne bo mogel obvestiti. Priključite telefon na polnilec.

Talking TomCat

Nadvse priljubljena aplikacija slovenske izdelave (Outfit7), ki lahko otroka pomaga učiti govora, izkazala pa se je tudi kot zelo koristna pri otrocih s posebnimi potrebami (npr. avtizem). Karkoli vaš otrok izgovori, bo namreč maček ponovil. Za odgovornejše starše je na voljo izklop nasilja (npr. klofutanje mačka). Poleg mačka so na voljo še govoreči pes, žirafa, papiga, božiček in drugi.

Game Factory

Aplikacija poleg običajnih iger omogoča, da naložite svoje fotografije in ob vsaki posnamete zvok. Otrok se potem s slikami lahko igra spomin (pare) ali pa aplikacija predvaja zvok, otrok pa ugiba ustrezno sliko. Zgled: na zaslonu se hkrati pokažejo fotografije mamice, očka, sestrice, babice in dedka. Nato se predvaja zvok "Babica" in otrok se mora dotakniti fotografije, na kateri je omenjeni.

Lila Prap (1001 pravljica)

Slovenska interaktivna slikanica in pobarvanka slavne slovenske umetnice in pravljičarke. Odlične ilustracije, prikupne animacije in glas Jurija Zrneca pričarajo pravo pustolovščino. Številni starši aplikacijo priporočajo, češ da jo otroci obožujejo, nekateri bolj zaščitniški pa pravijo, da se v aplikaciji prevečkrat ponavljajo besede, kot so ubiti in požreti.

Youtube

"Dotična" različica slavnega videoportala je super za spoznavanje živali in drugih naravnih čudes. Lahko pa tudi enostavno poiščete otrokovega najljubšega junaka, kot so Piki, Bojan, Pingu, Traktor Tom, Bolek Lolek, Barbapapa, Baltazar in številni drugi. Vsi so na voljo za brezplačno predvajanje. Če otrok aplikacijo uporablja sam, poskrbite, da je vključen filter proti nasilju.

Spodbuda razvoju

Mobilne naprave se širijo veliko hitreje, kot se je pred pol stoletja širil barvni TV. In tudi takrat so inovacijo mnogi označili za "škatlo, poslano od samega hudiča". Številni kritiki se strinjajo, da risanke velikih produkcijskih hiš otroci obožujejo, a žal njihova glava ob gledanju ostane pretežno prazna. Otrok dogajanje in pisane junake po televiziji le pasivno spremlja, nikakor pa v akcijo ni vključen. Junaki se držijo zase in niti za trenutek ne vstopijo v stik z otrokom. Otroka torej učijo pasivnega opazovanja, kar gotovo ni pozitivna popotnica za njegovo nadaljnje življenje.

Ključen premik v zgodovini dojemanja televizije je ob njenih začetkih predstavljala serija Sezamova ulica, ki je številne otroke skozi igro in zabavo naučila šteti, računati, črkovati, pisati in prepevati. Podobno je z digitalnimi igrami. So dobre in slabe, igranje igric ob ustreznem kontekstu in pravi meri lahko številni znanstveniki povezujejo s povečano ustvarjalnostjo otrok. Petra Belina (Logout.si) pravi: "Dobre vsebine, v smislu spodbudnega okolja, pozitivno vplivajo na kognitivni razvoj otrok. To pomeni, da otrok nekoliko hitreje prehaja skozi miselne stopnje, kar pa ne pomeni, da je dejansko pametnejši. Se pa kažejo povezave igranja igric z ustvarjalnostjo."

S pametno napravo lahko že precej majhen otrok fotografira, pregleduje nastale fotografije, na njej lahko riše ali igra igrice. Naloga starša je seveda, da presodi, katere aktivnosti spodbujajo ustvarjalno vedenje, katere pa nasilje, odvisnost.

Lahko otroka "pokvarimo"?

Vsak tehnološki napredek ima dobre in slabe strani. Televizija je na primer pripomogla k izobraževanju in obveščenosti, a številni strokovnjaki so ji že od samih začetkov pripisovali kvarne vplive. Številni strokovnjaki se strinjajo, da podobno tako kot preveč televizije tudi pametna naprava pomembno vpliva na razvoj možganov. Pretirana izpostavljenost lahko dolgoročno spremeni osebnost, poleg tega se otroci s pretirano izpostavljenostjo internetu in tehnologijam ponavadi manj gibajo na svežem zraku in manj časa preživijo z vrstniki.

Od običajnih igric številni hitro preskočijo na medmrežne igre, kjer se sicer pogovarjajo s sovrstniki z vsega sveta, naučijo se tujih jezikov, a dejstvo je, da virtualni odnosi še ne morejo ustrezno nadomestiti pravega.

Vsenavzoča tehnologija in internet sta sorazmerna novost v zgodovini človeštva, znanost se o tem še ni jasno opredelila, a nekaj relevantnih raziskav vendarle je na voljo. "Raziskave so, vendar ima večina metodološke pomanjkljivosti," pravi Belina. "Na Kitajskem, kjer naj bi 14 % mladostnikov imelo velike težave zaradi tehnologij, so znanstveniki ugotovili, da lahko zaradi kompulzivne rabe tehnologij pride do strukturnih možganskih sprememb, te pa vodijo do okvare kognitivne kontrole pri mladostniku. Sorazmerno nezrela kognitivna kontrola pa je dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst zasvojenosti. Na Nizozemskem so izvedli tri obširne študije (Pwned by internet (2007)) in ugotovili, da se CIU pomembno povezuje s socialno izolacijo, nizko samopodobo in depresijo. K razvoju CIU pomembno prispevajo tudi osebnostni dejavniki, predvsem nevroticizem oz. čustvena nestabilnost."

Resnično: Instantna pomiritev

Ko mladi možgani potrebujejo dražljaje, je idealno, da si starši vzamejo čas, se otroku seveda posvetijo, z njim igrajo, pogovarjajo, berejo, rišejo ... A vsak, ki je že imel res "sitnega" otroka na zadnjem sedežu avtomobila, ve, da ustavljanje na 10 minut pač ni sprejemljivo.

Ob daljši poti, na primer na morje, lahko precej pripomorete k varni vožnji, če otroka vsaj nekaj časa pomiri risanka ali igrica. In zakaj bi za ta namen kupovali posebne naprave, na primer prenosno DVD napravo, ko pa je na voljo alternativa na dotik, s katero lahko počnete še marsikaj drugega.

Kaj pravijo mimoidoči?

Ob pripravi tega prispevka smo skušali najti dobre spletne vire, kjer bi strokovnjaki izbirali primerne aplikacije, a jih nismo našli. Tudi Pegi.info, spletno mesto, kjer naj bi bile igre razvrščene in ocenjene po primernosti, nam ni pomagalo. Z njihovim iskalnikom smo poskušali najti najbolj priljubljene mobilne igre (npr. Angry Birds, Talking Tom), pa jih nismo našli.

Zato smo vprašali 38 slovenskih staršev, katerih otroci imajo dostop do tablice ali telefona, kako ob tehnologiji vzgajajo svoje otroke.

Dobili smo nekaj zanimivih izjav, nasvetov in statistik:

Igrice in aplikacije, ki jih najraje igrajo njihovi otroci: 1001 pravljica, Angry Birds, Baby tv, Balance block, Batchi Game Factory, Bejewelled, Cartoon Camera, Colorbox, Colordops, Cover orange, Cut the rope, Doodle jump, Draw, Dropchicken, Fairies fly, Farm Flip, FingerPaint, Gravity HD, Harbormaster, Intelli Joy, Jewels, Kids Puzzle, KidsMaths, Labyrinth, Magic Friddle, Magic Piano, Magnetic, Memory, Orchestra, Origami, PlayPiano, Pottery, Princesspony, Racepinguin, Red ball, Routines, Shape Puzzle, Smrkci, SoundTouch, Sticker book, Talking Ben, Talking Gina, Talking Tom, Tap Zoo, The sheeps, Toddler Lock, Trafic rush, Tux point, Voyo, YouTube, Zoo Story.

Upor je nesmiseln?

Naprave in aplikacije se hitro množijo, tehnologije cenijo in z gotovostjo lahko trdimo, da jih bo v prihodnje še več. Najbolj občutljive člane naše družbe moramo zato naučiti živeti v svetu, polnem tehnologije. Kje je prava mera virtualnega življenja v primerjavi z resničnim, bo pokazal čas, zaenkrat lahko ugotovimo predvsem to, da pametna naprava potrebuje pametnega uporabnika.

Naši otroci bolj kot kdaj prej potrebujejo budne starše, da si vzamejo čas zanje. Da se z njimi ukvarjajo in pozorno spremljajo razvoj tisoč in ene kognitivne in telesne sposobnosti ter preprečijo razvoj tisoč in ene zasvojenosti in razvade.

Intervju: Rok Zorko, Outfit7

Solastnik in produktni vodja Outfit7, slovenskega podjetja, ki je po prvem uspehu s Talking Tomom razvilo še devet govorečih aplikacij. Uporabniki so jih na svoj iPhone, iPad, iPod ali Android naložili že 320-milijonkrat.

Ob govorečih živalih trenutno odrašča že na stotine milijonov otrok v 120 državah. Katere so vaše najbolj priljubljene aplikacije in v katerih državah?

Najprej moram reči, da naši uporabniki niso samo otroci. Presenetljivo veliko odraslih in celo starejših se zabava s Talking Tomom. Dejansko imamo uporabnike od 1 do 90 let. Daleč najbolj priljubljen je Talking Tom Cat 2. Glavne države so ZDA, Kitajska in Južna Koreja.

Zakaj se otroci govorečim živalim tako težko uprejo?

Naše aplikacije so zabavne, prisrčne in zasnovane tako, da jih otrok razume. Vse, kar mora razumeti, je dotik, to pa je zelo naravno, in gumbe, a te tudi enoletniki že razumejo. Ta kombinacija instantne zabave in enostavne rabe je po mojem poglavitni razlog za priljubljenost naših aplikacij. Naše aplikacije niso igre s ciljem, temveč le okvir, v katerem lahko uporabnik sam ustvarja svojo zgodbo in tako izraža sebe, svojo ustvarjalnost. Dokaz za to je velikansko število YouTube videov, ki so jih posneli naši uporabniki: več kot 750.000 in skupaj imajo že več kot 354 milijonov ogledov.

Česa menite, da jih vaše aplikacije učijo?

Predvsem jim prinašajo zabavo, verjetno pa jih učijo tudi ravnati z napravo, občutljivo za dotik, in lažje komunikacije. Vem na primer, da naše "talking" aplikacije pomagajo avtističnim otrokom, da laže komunicirajo s svetom. O tem smo dobili že kopico elektronske pošte od uporabnikov in celo organizacij, ki se ukvarjajo z avtizmom. Kot zanimivost: celo Sarah Palin je na ameriški TV omenila, da je Talking Tom pomagal njenemu avtističnemu sinu, ki sicer zelo nerad komunicira.

Podobno, kot je v našem otroštvu Jerry tepel Toma, lahko tudi vašega Talking Toma moj dveletnik premikasti do nezavesti. Ob tem se resda zelo zabava, a se sprašujem, ali ga uči pravih stvari. Mnenje?

Niso vsi otroci taki, da radi mlatijo Toma. Moja izkušnja je, da je otrok božal Toma, da je ta predel, če pa ga je pomotoma udaril, mu to ni bilo všeč in ga je spet pobožal. Poleg tega ima vsaka naša aplikacija možnost izklopa "nasilja"; v Settings se Violence Mode nastavi na OFF.

Kako se bodo govoreči prijatelji razvijali v prihodnje. Kakšni so načrti?

Govoreči prijatelji ne bodo več samo aplikacije, temveč bodo kmalu na voljo tudi v obliki kratkih risank in pa plišastih igračk.

Intervju: Petra Belina, Logout.si

Vodja centra pomoči pri čezmerni rabi interneta. Diplomirala s področja socialnopsiholoških vidikov internetnih komunikacij. Ima certifikat s področja internetnih zasvojenosti in izkušnje na področju psihodiagnostike ter svetovanja otrokom in staršem.

Koliko staremu otrok lahko dovolimo uporabljati pametni telefon ali tablico?

Predlagam, da otroku dovolimo uporabljati pametni telefona ali tablico takrat, ko pokaže zanimanje, vendar vedno pod nadzorom odraslega, to je še posebej pomembno v predšolskem obdobju.

Koliko časa na dan/teden naj ga uporablja?

Čas ni najpomembnejši, bolj so vsebina in dejavnosti. Če otrok napravo uporablja pod nadzorom in za vsebine, ki spodbujajo njegove kognitivne sposobnosti, je lahko to tudi vsak dan (največ 30 minut predšolski), vsekakor pa je merilo sam otrok. Če starši opazijo, da ima otrok tehnologije raje kot simbolne in konstrukcijske igre, gibanje, druženje z vrstniki in starši, naj jim jih raje neopazno (postopoma) zmanjšajo.

Kdaj je otrok dovolj star, da mu kupimo lastno napravo?

Otroku lahko kupimo napravo takrat, ko je dovolj zrel, da razume, čemu je naprava namenjena in kakšne so skrite nevarnosti. Prav tako mu morajo biti jasna pravila glede rabe. Z ustrezno povezavo je otrok takoj povezan v svet, kjer se skriva kopica nevarnosti. Starši moramo poskrbeti za to, da so naložene spletne vsebine in mobilne aplikacije primerne razvojni stopnji otroka, in po možnosti blokirati ali odstranjevati neustrezne.

Kako otroka prepričati, da je šport in druženje z vrstniki bolj zanimivo?

Predšolske otroke je mogoče s preusmerjanjem pozornosti in vzpostavitvijo mej ohranjati v zdravem odnosu do digitalnih naprav. Vsekakor je zgled staršev zelo pomemben, predvsem v predšolskem obdobju. Ko bo otrok doživljal uspehe in dosegal lastne cilje na področjih, ki niso nujno povezana s tehnologijami, bo sam prišel do ustreznega spoznanja.

Katere dejavnosti na pametnem telefonu ali tablici bi ocenili kot pozitivne za otroka?

Vsebine, ki lahko spodbujajo logično sklepanje, spominske sposobnosti, pozornost, reševanje problemov in domišljijo. Npr. puzzle, spomin, risanje, pobarvanke, igre za zgodnje branje in učenje tujih jezikov, e-pravljice, igre za učenje instrumenta, geometrični liki, kemijski poskusi. Ključno je, da poiščemo vsebine, ki bodo spodbujale razvoj kognitivnih sposobnosti in so hkrati zabavne za uporabo.

Kaj je najbolj črn življenjski scenarij za otroka, ki večino prostega časa preživi pred napravami?

Skoraj neizbežno sledi socialna izolacija, zdravstvene težave (sindrom zapestnega prehoda, bolečine v hrbtenici, očesne poškodbe in kostno-mišična obolenja ...) ter šolski in kasneje akademski neuspeh.