Radovednost ni vedno lepa čednost
Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi nova okna Windows 10 prinašajo s seboj precej nepričakovanih novosti glede zbiranja in obdelave podatkov posameznikov, zato smo si ogledali, kako poskrbeti, da bo naša zasebnost v novem operacijskemu sistemu ostala nedotaknjena. Da bo Windows 10 postal tak, kot bi sicer moral biti že »tovarniško«, če želite.
Kar naenkrat bi vse aplikacije rade vedele, kje smo. Le čemu?
Angleški pregovor pravi, da je mačko pokopala radovednost. Temu lahko vsekakor prikimamo, saj je predvsem pretirana radovednost v digitalnem svetu lahko škodljiva, še posebej nevarna pa je takrat, ko uide izpod nadzora. Kaj imajo zgornji stavki skupnega z Windows 10, povprašate? Microsoftov najnovejši operacijski sistem je zasnovan za mobilno in »oblačno« prihodnost računalništva, obe usmeritvi pa temeljita na t. i. velikih podatkih. Kajpak bomo te podatke ameriški korporaciji prispevali uporabniki. Inženirji so namreč v novi operacijski sistem Windows 10 vgradili vrsto funkcij, ki privzeto sledijo, katere spletne strani in vsebine obiskujemo, katere spletne nakupe opravljamo, kje smo, katere besede tipkamo in celo, kaj (računalniku) govorimo. Ironija je že v tem, da s posodobitvijo operacijskega sistema na različico Windows 10 Microsoftu vohunjenje omogočimo kar sami. Žal celo zakonito, četudi nevede, že s tem, ko potrdimo novo uporabniško pogodbo. Zatem pa v Redmond (in še kam drugam) pošiljamo svoje nastavitve in podatke, med katerimi se poleg zgodovine brskanja znajdejo tudi različni prijavni podatki (v spletne storitve/aplikacije) in imena brezžičnih točk z gesli vred. Strašljivo, mar ne? K sreči lahko te naravnost vohunske prijeme Windows 10 obvladamo in omejimo, celo zelo priporočljivo je, da to storimo.
Ameriškega vohljača velja začeti ustavljati že med samo namestitvijo. Tik pred koncem namestitve nam ponudi možnost prilagoditve nastavitev, med drugim tudi zasebnosti, a je privzeta možnost hitrih nastavitev (Express settings), ki jo velika večina uporabnikov tudi izbere in si tako »podpiše« lastno vohunsko pogodbo. Vsem, ki Windows 10 še niste namestili, svetujemo, da si vzamete dve minuti in si podrobneje ogledate možnosti med namestitvijo ter nekatere nastavitve, predvsem tiste, ki grobo posegajo v zasebnost uporabnika, ustrezno popravite.
Microsoftovo prilagojeno oglaševanje velja kratkomalo zatreti v kali. Ne glede na to, da nas gigant iz Redmonda poduči, da je prav po zaslugi oglaševanja kup storitev brezplačnih.
Množica nastavitev
Na prvi strani nastavitev med namestitvijo uporabnika pričakajo štiri možnosti, ki jih lahko vklopimo ali izklopimo, na drugi strani pa še dodatnih pet. Vse možnosti so privzeto vklopljene. Kaj torej »popraviti«? Vse izklopiti? Pri možnosti Personalizacija/Personalization že prva nastavitev Govor, pisanje s peresom in tipkanje/Speech, typing and inking input spremlja način in vsebine našega govora, tipkanja in pisanja, pri čemer Microsoftu pošilja podatke o naših stikih, podrobnostih s koledarja in druge podatke o naši interakciji z napravo, na kateri je nameščen Windows 10. Vse bojda z namenom, da bi Microsoftu pomagali izboljšati platformo, ki skrbi za prepoznavanje govora in tipkanja, ter tako dobili operacijski sistem, ki nas razume in nam zna posredovati uporabne predloge. Ko le ti ne bi bili tako očitno marketinško usmerjeni ... Večina uporabnikov bo tak poseg v zasebnost označila za pregrob in možnost pošiljanja omenjenih podatkov preprosto izklopila. Uporabnost operacijskega sistema tako ne bo bistveno zmanjšana, še posebej, ker pri nas digitalna pomočnica Cortana, ki ji lahko govorimo, kaj bi radi počeli z računalnikom ali tablico, še ne deluje (in v slovenščini bržkone še dooolgooo ne bo delovala, če sploh kdaj).
Naslednji v vrsti je še en strašljiv vnos. Nastavitev Programom dovoli, da uporabijo moj ID za oglaševanje, ki zagotavlja izkušnje v več programih/Let apps use your advertising ID for experiences across apps nam namreč daje vedeti, da Windows 10 za posameznega uporabnika ustvari edinstveno oglaševalsko identiteto, ob pomoči katere mu nato naročniki spletnih oglasov prek oglaševalskih mrež in razvijalcev aplikacij postrežejo »poosebljene« oglasne vsebine. Seveda le, če je ta možnost vklopljena. Izklop močno priporočamo. Drugače nam bodo še v operacijski sistem vgrajene igre stregle z oglasi.
Microsoft zanima tudi naša lokacija. Čeprav naš osebni in prenosni računalnik nimata vgrajenega sprejemnika GPS, kakršnega poznata pametni telefon in tablica, nam izdelovalec programske opreme lahko sledi drugače. Zadostuje že to, da smo povezani v internet, lokacijo izdaja naš naslov IP. Tako, denimo, tudi Google zlahka ve, kje smo. V Windows 10 je »izdajanje« lokacije privzeto vklopljeno, še več, poleg lokacije lahko operacijski sistem in aplikacije v njem pridobijo tudi podatke o zgodovini lokacij in tako vedo, kje smo. Poleg Microsofta so to še t. i. zaupanja vredni partnerji, a njihovih imen velikan iz Redmonda ne navaja. Svojo aktualno lokacijo praktično moramo deliti z aplikacijami, ki rabijo v navigacijske namene, vsem drugim pa velja dostop do nje prepovedati. Ali pa preprosto kar vsem, če imamo radi zasebnost.
Že smo pri drugi strani nastavitev. V oči pade nastavitev, imenovana Page prediction, katere naloga je, da Microsoftu posreduje podatke o naših brskalnih navadah, seveda z namenom izboljšanja hitrosti prikaza spletnih strani, predlaganja novih in izboljšanja celotne uporabniške izkušnje. Podobno možnost pozna tudi spletni brskalnik Google Chrome. Velja jo izklopiti.
Pereča težava je tudi poosebljeno oziroma kar ciljano oglaševanje. Tega niti ne upravljamo iz samega operacijskega sistema, temveč z Microsoftove spletne strani. Preklic prakse, ki jo Microsoft zagovarja s prilagoditvijo oglasov zanimanju posameznika, a jo zavestno podpirajo le redki uporabniki, lahko opravimo na strani choice.microsoft.com/sl-si/opt-out. Gigant iz Redmonda zlepa ne odneha, saj nam nato ponudi dve možnosti odnehanja – le delno v brskalnikih Edge in Internet Explorer ali pa celovito, torej povsod, kjer uporabljamo Microsoftov uporabniški račun (poleg sistema Windows 10 npr. še konzola Xbox in številne Microsoftove storitve). Kakopak priporočamo slednje.
Sledita dve možnosti, ki upravljata s podatki o prijavi v omrežja. Windows 10 uvaja novo funkcijo, imenovano Wi-Fi Sense (ozr. senzor omrežij). Z njo se zna računalnik povezati v predlagane odprte brezžične točke (takšne, ki ne zahtevajo gesla). Microsoft namreč skrbi za seznam odprtih brezžičnih omrežij, ki so zaupanja vredna, varna in delujejo zanesljivo. Če je kakšno tako omrežje v naši bližini, se bo računalnik samodejno povezal vanj (če mu bomo to pustili, seveda). Še več, funkcijo lahko še razširimo na brezžična omrežja, s katerimi upravljajo naši znanci in prijatelji (kontakti), in nasprotno, naši prijatelji lahko dostopajo do našega brezžičnega omrežja, ne da bi jim dejansko zaupali geslo. Rešitev v Windows 10 deluje s kontaktnimi naslovi v storitvi Outlook.com, aplikaciji Skype in celo prijatelji na Facebooku. Praktično, a z varnostnega vidika precej strašljivo. Posebno ob misli, da bi se gesel in podatkov, hranjenih v senzorju omrežij (Wi-Fi Sense), polastili spletni kriminalci. Prav tako ni možnosti podrobnih omejitev dostopa – če pustimo odkljukano možnost Facebook, bodo do našega omrežja, ki smo ga dali v »skupno rabo«, lahko dostopali vsi naši navidezni prijatelji in znanci.
Z vidika zasebnosti se zdi menda še najmanj sporna zadnja nastavitev med namestitvijo Windows 10 – Povratne informacije in diagnostika. To lahko celo pustimo vklopljeno (odvisno od tega, kako paranoični smo), saj bo inženirjem v Redmond poslala podatke o tem, kaj se je zalomilo v sistemu, ko je klecnil, in jim morda pomagamo ugotoviti, za kakšno napako gre, da jo bodo lahko čim prej odpravili (če je programske in ne strojne narave). Tu pravzaprav nimamo možnosti popolnega preklica.
Microsoft bi za izboljšanje delovanja svojega OS rad bral celo naše stike in koledarske vnose. Norost in kaplja čez rob ali pa le želja, da bi po vzoru Googla in Facebooka o svojih uporabnikih vedeli res prav vse?
Otežen dostop do nastavitev zasebnosti
Vsi, ki ste Windows 10 že namestili in se z zasebnostjo oziroma pomanjkanjem zasebnosti spoprijemate šele po branju teh vrstic, boste imeli malce več dela. Predvsem z iskanjem posameznih nastavitev. Microsoft se je potrudil stvari kar malce skriti, saj jih zgolj z obiskom Nadzorne plošče (Control Panel) ne bomo našli, čeprav bi jih tam pričakovali. Namesto tega odpremo menu Start in v spodnjem desnem vogalu kliknemo možnost Nastavitve (Settings). Do njih se prebijemo tudi s pritiskom kombinacije tipke Windows in črke I. Večina zgoraj omenjenih nastavitev, kot so lokacija, delo s kamero, mikrofonom, stiki in koledarjem, se skriva v razdelku Zasebnost (Privacy). Nastavitev funkcije Wi-Fi Sense pa bomo lahko opravili v razdelku Sistem (System) in zavihku Omrežje in internet (Network & Internet), kjer kliknemo možnost Upravljajte nastavitve za Wi-Fi (Manage Wi-Fi settings) pod seznamom dosegljivih brezžičnih omrežij.
K sreči digitalna pomočnica Cortana v Sloveniji in slovenščini ne deluje, tako da nam je ni treba posebej omejevati, drugače bi veljala za pravo prisluškovalko. Če bi radi absolutno mirno spali, jo lahko v nastavitvah tudi povsem onemogočimo in si tako zagotovimo, da resnično ničesar ne bo poslala Microsoftovim strežnikom.
Vedno bolj očitno postaja, da bi morali uporabniki začeti brati licenčne pogoje, ki jih z brezbrižnimi kliki podpisujemo. Pri Windows 10 jih je za kar 45 strani. In nič ne kaže, da bi se v prihodnje kaj skrčili. Spletne storitve – kar na dolgi rok sistem Windows tudi postaja – nam navidez olajšajo vsakdan, to pa storijo z zbiranjem velikanskih količin podatkov o naših življenjskih in delovnih navadah, predvidevanjem naše naslednje poteze/koraka in praktično uresničevanjem naših želja, še preden smo jih sploh izrazili.
A dokler bomo v splošnih pogojih brali stavke, kot je (sledi prevod iz angleščine) „Zbirali, delili in hranili bomo vaše osebne podatke, vključno z vsebinami, kot so elektronska sporočila in druge oblike zasebne komunikacije ali datoteke v zasebnih mapah, kadar bomo v dobri veri menili, da je to potrebno“, je jasno, da se bomo morali uporabniki za lastno zasebnost še kako boriti.
Nihče izmed velikanov, kot so Amazon, Apple, Google, Facebook in Microsoft, nima v mislih zgolj naših interesov, pa naj to zavije v še tako mikavno embalažo. Dejstvo, da bi jim morali zaupati čedalje večji del svojega digitalnega obstoja, pa vse teže prebavimo. Grajamo tudi to, da mora uporabnik za zagotovitev lastne zasebnosti izvesti veliko ne prav lahkih korakov, ki so za nameček še nedostopni. Tako, zdaj veste, kje ima Windows 10 črno piko.