Razkošje dolge diagonale

Ko je govor o sistemih hišnega kina, vsekakor velja rek "Več je bolje.". Večji zaslon oziroma večja slika nam pričara preprosto boljšo uporabniško izkušnjo, še posebej, če jo zapolnimo z vsebino v polni visoki ločljivosti. Kinotečni zanesenjaki namreč še predobro vedo, zakaj tako vneto prisegajo na projektorje.

Domači kino iz škatle, ki ji pravimo projektor, prepriča najzahtevnejše uporabnike. Zato bi si morali uporabniki, ki razmišljajo o nakupu projektorja za domači kino, najprej razjasniti pojem, kaj sploh je hišni oziroma domači kino. Gre za zaprt prostor brez (ali pa s kar najmanj) dnevne svetlobe, kar dosežemo bodisi z uporabo žaluzij ali rolet na oknih, če si takšnega prostora ravno ne omislimo v kleti. Zavedati se moramo, da je glavno delo projektorja projiciranje svetlobe različnih barv, pri čemer velja, da projektorji lahko naredijo marsikaj, le črno ne zmorejo svetiti. Prav zato je za njih idealno okolje čim temnejši prostor. Ne nazadnje tudi v kinodvorani ob ogledu filma ugasnejo luči, mar ne? Uporabnikom, ki jim opisano ne ustreza, svetujemo, naj raje kupijo sodoben digitalni televizor.

Obenem so moramo zavedati, da velja na hišni kino gledati kot na celovit sistem, projektor pa je le eden izmed njegovih gradnikov. Projektor tako poskrbi za kar najboljšo video izkušnjo, zato ga velja povezati z ustrezno avdio opremo, saj je zvok prav tako pomemben del kinematografske izkušnje. Namen projektorja ni, da bi nadomestil televizor v dnevni sobi, temveč naj bi ga obravnavali kot kakovostno nadgradnjo zanj. Projektor namreč ponuja povsem drugačno uporabniško izkušnjo pri ogledu filmov, torej gibljivih slik. Obenem naj spomnimo, da projektorji nimajo sprejemnika TV programov, torej mora to delo zanje opravljati druga naprava, če želimo na njih spremljati program TV postaj.

Ne berite zgolj tehničnih podatkov

Uporabniki smo se v zadnjih letih zelo razvadili in tehnične naprave pogosto gledamo le še skozi številke, čeprav nas lahko te kaj hitro prelisičijo. Nepoznavalci delovanja projektorjev se tako navadno najprej zapičijo v ločljivost posameznega modela, kot da je ta odločilna za kakovost prikaza slike. V praksi med prikazovanjem gibljive slike v ločljivosti 1280 x 720 ali 1920 x 1080 pik ni skoraj nobene razlike, je pa ta zato toliko bolj očitna, ko se gibanje upočasni ali pri ogledu kakovostnih digitalnih fotografij. Še posebej pri slednjem pridejo projektorji polne visoke ločljivosti resnično do izraza. Danes tako ali tako večina projektorjev že prikazuje sliko v t. i. Full HD ločljivosti, nižje ločljivosti pa so namenjene zgolj vstopnim modelom.

V poslovnem svetu velja, da svetilnost projektorja določa kakovost projekcije v osvetljenih prostorih. Čim večja bo svetilnost, tem večja bo kakovost projekcije in na večje platno jo bo moč projicirati. Projektorji za domači kino so v tem primeru izjema, saj se, kot smo že omenili, uporabljajo v vsaj delno zatemnjenih prostorih, zato dosegajo nižje svetilnosti. Ta t. i. moč projektorja je namensko znižana, saj prevelika svetilnost vpliva na kakovost same slike, na barve in kontrast - seveda negativno. Svetilnost boljših projektorjev za domači kino je tako okoli vrednosti od 1000 do 2000 lumnov, čeprav za optimalno uporabniško kino izkušnjo zadostuje že moč med 800 in 1200 lumni. To je ravno prav, saj izdelovalci namreč neredko pretiravajo s podatkom o svetilnosti. Prav tako je treba zapisati, da izdelovalci svetilnost merijo na različnih preglednicah in ne na video vsebinah, saj bi bile v slednjem primeru vrednosti občutno nižje. Z večanjem oddaljenosti projektorja od platna oziroma s povečevanjem platna se svetilnost zmanjšuje s kvadratom razdalje. Dodatno se svetilnost v praksi zmanjšuje še z različnimi nastavitvami jakosti žarnice (varčni načini jo navadno dobesedno prepolovijo), zaslonke, temperature barv ...

V zadnjih letih so podivjale tudi številke, ki označujejo kontrastno razmerje. Kontrast je zgolj orientacijska vrednost in prav tako ne pove prav veliko o našem doživljanju projekcije. Številke o kontrastu so izmerjene v optimalnih razmerah (popolnoma črna soba) in so večinoma "napihnjene". Lahko da nas bo projektor s kontrastom 5.000 : 1 veliko bolj prepričal kot tak z napisom 100.000 : 1.

Hrup je moteč

Veliko uporabnikov ob nakupu preprosto pozabi na preverjanje glasnosti delovanja projektorja. Prav tiho delovanje projektorja pa je v praksi še kako pomembno, saj lahko brnenje in šum ventilatorja (ali ventilatorjev) uničita še tako zanimivo filmsko vsebino. Na glasnost delovanja vpliva predvsem žarnica, pri čemer velja, da močnejše žarnice oddajajo tudi več toplote, to pa nikakor ni zanemarljiv podatek, saj nam ob ogledu filma v družbi več ljudi in v manjšem prostoru utegne kaj hitro postati vroče.

Za nameček je podatek o jakosti šuma lahko zavajajoč, saj imajo šumi različno "barvo", eni so bolj, drugi pa manj moteči (čeprav je jakost šuma enaka). Pri nekaterih projektorjih povzroča šum samo ventilator, pri drugih še hitro vrteče se barvno kolo, pri tretjih še avtomatska zaslonka. O vsem tem smo se lahko prepričali tudi na našem preizkusu.

Kaj pa žarnica?

Žarnica oziroma, bolje rečeno, trajanje njenega delovanja in cena zamenjave že pred nakupom begajo marsikaterega potencialnega kupca projektorja. Drži, žarnica je eden najpomembnejših gradnikov projektorja, saj je tista, ki pošilja sliko na zaslon oziroma platno. Življenjska doba žarnice je omejena na več tisoč ur, pri sodobnih projektorjih se ta vrednost navadno giblje med 2000 in 5000 urami. Še preden pa vzamete v roke kalkulator in si izračunate, kako dolgo boste lahko uživali v filmih z eno žarnico, naj vas pozitivno presenetimo. Večina uporabnikov namreč ne ve, da se omenjeni podatek dejansko nanaša le na okoli polovico življenjske dobe žarnice, saj takrat žarnica nekako doseže svojo polovično svetilnost, kot jo je imela ob nakupu.

Velja pa spomniti, da žarnice nikakor niso poceni in praviloma stanejo od 200 do 400 evrov. Kot ugotavljajo raziskovalci navad uporabnikov sistemov domačega kina, povprečen projektor v domačem kinu deluje vsega 8 ur na teden, ob takem tempu pa lahko pričakujete, da bo žarnica služila dobrih pet let. Po tem času bo verjetno večjo oviro kot sama cena žarnice predstavljalo to, da jo bo teže dobiti. Zato lahko že ob nakupu projektorja investirate tudi v dodatno žarnico. Če se odločite za to potezo, jo obvezno vgradite v projektor in ji privoščite nekaj delovnih ur. Namreč, žarnice, ki so pokvarjene, ponavadi odpovedo v prvih 4 do 10 urah delovanja, zato je bolje, da to ugotovite prej kot po nekaj letih. Žarnice hranite v hladnem in temnem prostoru. K daljši življenjski dobi žarnice pripomore tudi delovanje projektorja pri nekoliko znižani svetilnosti in redno čiščenje filtra, saj ta povečuje učinkovitost hladilnega sistema, to pa seveda blagodejno vpliva na žarnico.

Dobri in boljši

Ocenjujemo, da so današnji projektorji, vsaj tisti polne visoke ločljivosti, vrhunski izdelki, s katerimi bodo zadovoljni tudi zahtevni kupci. S kakovostnim video gradivom v visoki ločljivosti HD (720p, 1080i ter 1080p) in z nekaj truda pri kalibraciji barv bomo pri večini preizkušenih projektorjih pri gledanju v (skoraj) popolni temi dosegli odlične rezultate, še posebej, če stene prostora ne bodo bleščeče bele in če bomo uporabili kakovostno platno. Pri gledanju filmov namreč govorimo o vizualnem doživetju, ki se primerja z izkušnjo v kinodvorani, in ne o tehničnih podrobnostih. Tako se doživetje pri projekciji na platno z diagonalo velikosti med dvema in tremi (ali več) metri ne more meriti z doživetjem pri ogledu filma na danes najbolj razširjenem 42-palčnem (107 cm) digitalnem televizorju s tehnologijo LED ali plazma, pa naj bosta še tako kakovostna.

Uporabljena tehnologija prikaza slike je imela bistveno večjo težo pred leti kakor danes. Včasih je veljalo, da so za domači kino najprimernejši projektorji s tehnologijo DLP, saj naj bi razširjena barvna paleta vrtečih se koles ponujala boljšo barvno sliko. A razvoj ne počiva in danes so jim projektorji s tehnologijo 3LCD, še posebej pa LCoS, več kot le kos, po širini barvnega polja in kontrastnosti prikaza (zahvaljujoč dinamičnim zaslonkam) jih neredko tudi presegajo.

Ne pozabite na platno

Projekcijsko platno je zelo pomemben del projekcijske tehnologije. Če želite dobro sliko, si preprosto morate omisliti tudi projekcijsko platno, saj stene stanovanja enostavno niso ustrezno nadomestilo, vsaj ne pri projektorjih, ki ponujajo visoke ločljivosti. Ta nakup bo vašo denarnico olajšal za nadaljnjih 150 do 200 evrov, a je praktično nujen, saj je kompromisov pri uporabi belo obarvane stene preprosto preveč. Projekcijska platna namreč uporabljajo posebne optično odsevne sloje, ki jim pomagajo kar se da izboljšati kakovost prikazane slike. Če namesto njih uporabljamo preprosto belo steno, izgubljamo kontrastnost, ostrino in tudi svetilnost slike, skratka, slika niti približno ne bo takšna, kot jo zmore prikazati sodoben projektor. Naložba v projekcijsko platno, še posebej v njegovo fiksno namestitev, je skrajno dolgoročna, saj platna boljše kakovosti zlahka preživijo več projektorjev.

Pri izbiri projekcijskega platna se ne smemo omejiti zgolj na velikost. To določimo glede na velikost prostora in število ljudi, ki si bo projekcijo ogledovalo. Pri tem veliko ne pomeni nujno tudi dobro, saj v manjših prostorih prevelika slika ni dobra rešitev, ker jo je težko gledati - tako kot, denimo, ogled filma iz prve vrste v kinodvorani.

Projekcijska platna za sisteme domačega kina so najpogosteje na voljo v velikostih od 180 do 240 cm širine, večji prostori pa si lahko omislijo tudi večja. Izbira velikosti platna je zelo subjektivna. Uporabniki, ki v kinematografih sedijo v prvih vrstah, si bodo vsekakor želeli večjih platen, in nasprotno. Osnovna orientacija naj bo, da si kupite platno, katerega širina bo enaka polovici razdalje med postavitvijo platna in mesta, kjer sedi gledalec, ali le malenkost večja. Če torej sedite 4 metre stran od platna, naj bo to široko 2 ali 2,20 m.

Zadnja moda niso le motorizirana platna, temveč kinematografska platna, ki so ob robovih malce ukrivljena.

Projektorji in tretja dimenzija

Digitalni projektorji seveda niso mogli ubežati kartici 3D, ki je v zadnjih letih povsem obsedla svet zabavne elektronike. Zanje velja podobno kot za 3D televizorje - v 3D podobah uživamo ob uporabi namenskih očal na nosu. Ker pa projektorji niso nameščeni tako kot televizorji pred gledalcem, izdelovalci prilagajo različne oddajnike, s katerimi komunicirajo aktivna očala. Pri tem priporočamo izbiro takega modela, ki ima radijsko povezavo (RF) s 3D očali. To v praksi pomeni, da ne potrebuje neposredne vidne povezave med oddajnikom in prejemnikom, kot je v navadi pri infrardečih povezavah (IR). Posledično lahko uporabnik tudi bolj aktivno premika glavo, pa ne bo izgubil prave 3D slike v očalih. Kljub temu drži, da naj bosta prvo merilo pri nakupu projektorja še vedno kakovost prikazane slike in tiho delovanje, šele nato vsi drugi "bonbončki".

EPSON EH-TW480

V Epsonu s svojimi projektorji zelo radi merijo na ožje ciljne skupine. Projektor EH-TW480 tako sami vidijo kot odlično izbiro za ljubitelje hišnega kina, igričarje in športne navdušence. Projektor s svojimi 2800 ANSI lumni sodi med svetlejše na tem preizkusu, zato ima nemalo težav s prikazom črne in njenih odtenkov. Slika je ne glede na nastavitve svetla, kar samo nakazuje, da je bil projektor ustvarjen z namenom delovanja v svetlejših prostorih in temu primerno tudi tovarniško kalibriran. Praktični preizkus je potrdil, da so barve pravilnejše v svetlejšem prostoru, slika v temni sobi pa je veliko presvetla. Omejenim nastavitvam, ki so na voljo, težav ne uspe prav veliko omiliti, kaj šele odpraviti. Na črno barvo lahko pri Epsonu EH-TW480 kar pozabimo, kar je pravzaprav škoda, saj projektor ponuja polovično visoko ločljivost (1280 x 800 pik), ki jo lahko spretno izrabijo tako bogate video vsebine kot tudi sodobne igralne konzole. Slednje se zdijo logičen vir slike, saj se večina igričarjev ne igra v popolni temi ali zgolj ob večerih, temveč tudi čez dan. Projektor ima tudi vhod USB in vgrajen predvajalnik slik in video posnetkov, a je njegova funkcionalnost močno omejena na osnovne tipe datotek, vmesnik pa silno okoren.

Poglavje zase je majhen daljinski upravljalnik, ki ima le malo tipk, pa še te so nerazumljivo majhne za upravljanje z roko odraslega človeka. Tudi uporabniški menu ni med uporabnejšimi, saj je izbiranje in potrjevanje posameznih vnosov na trenutke precej nelogično. Osnovne funkcije sicer lahko krmilimo tudi prek gumbov na projektorju.

V prid modelu EH-TW480 govori dolga življenjska doba žarnice, svetlobni tok 2800 lumnov pa uporabnik v praksi dojema predvsem kot vroče in glasno delovanje. Projektor je namreč glasen tako v varčnem kot tudi standardnem načinu prikazovanja slike. Prav z vidika glasnosti hladilne rešitve se nam ta Epsonov projektor zdi skrajno neprimeren za uporabo kot domači kino projektor, saj v vsakem trenutku moteče vpliva na spremljanje video signala. Igričarji bi mu lahko v tem primeru še pogledali skozi prste, še najbolj pa bi morebiti zadovoljil športne navdušence, ki v žaru boja pozabijo na glasnejšo okolico ...

Projektorju je priložena tudi torba za prenašanje, kar namiguje na pogostejše premikanje (denimo med prijatelji, ki se radi igrajo ali pa gledajo športne prenose). Žal ta cenovno razmeroma dostopen projektor po kakovosti slike ni dorasel drugim tokrat preizkušenim projektorjem, za uporabo v okolju domačega kina pa je povsem neprimeren.

EPSON EH-TW480

Tip: 3 x LCD. 
Ločljivost: 1280 x 800 pik. 
Svetlobni tok: 2800 ANSI. 
Kontrastno razmerje: 3000 : 1. 
Cena: 760 EUR, žarnica 288 EUR. 
Uvoznik: www.avtera.si. 
Za: Dolga življenjska doba žarnice. 
Proti: Glasnost delovanja, kakovost slike, daljinec. 

Optoma GT750

Optoma GT750 je po sporočilih izdelovalca namenjena predvsem zahtevnejšim igričarjem, saj oznaka GT v tem primeru pomeni GameTime. Namenjena je torej uporabnikom, ki si želijo igrati igre na res velikem zaslonu v visoki ločljivosti. Po možnosti še v 3D. To pomeni, da se po svojem poslanstvu močno loči od nalog, ki bi jih sicer opravljal v okolju hišnega kina. Igre namreč navadno igramo ob vseh urah dneva, torej tudi na dnevni svetlobi. Zato ne čudi, da so inženirji projektor opremili z zelo močno žarnico, ki skozi optični sistem spravi kar 3000 ANSI lumnov svetilnosti. To seveda pomeni, da se projektor lažje sooči z nalogami v prostorih, kjer prevladuje dnevna svetloba, a so na ta račun tudi vse barve bistveno bolj svetle in manj ostre. Podobno velja za kontrastno razmerje, ki je že na papirju precej "šibko". Pohvalna lastnost tega projektorja, ki sicer nima optične povečave, je možnost prikaza dolgih diagonal z razmeroma kratke razdalje - z razdalje dobrega metra in pol dosežemo sliko z diagonalo okoli 280 centimetrov.

2D slika je solidna, večinoma presvetla, še največ težav pa nam je povzročala idealna postavitev, v kateri bi ujeli zaslonsko razmerje 16 : 10. Projektorju sicer najbolj zamerimo učinek mavrice, ki je opazen na vseh bolj kontrastnih prizorih (bela-črna). Precej dobro se Optoma GT750 obnese pri predvajanju 3D vsebin, saj kljub prikazovanju 720p slike prebavlja vhodne vire v polni visoki ločljivosti (1080 p). Dodatna svetilnost pri prikazu 3D vsebin vsekakor pomaga (3D očala namreč potemnijo prikazano sliko), prikaz barv je dober, a daleč od odličnega, pogrešali smo predvsem črno barvo. Tudi omejene možnosti nastavitve slike pri tem ne pomagajo veliko. V 3D načinu ima projektor nekaj težav s prikazovanjem hitrega gibanja (tresenje slike), zelo svetli prizori pa lahko povzročijo celo izgubo sinhronizacije z očali (v tem primeru nas pričaka rožnato rumen blisk in naslednjo sekundo vrnitev v 3D način).

Optoma GT750 je razmeroma glasen projektor, tudi nastavitev svetilnosti na varčni način ECO ne zniža bistveno hitrosti vrtenja ventilatorja, ki od močne žarnice v vsakem trenutku odvaja veliko toplote. Dva vgrajena 5-vatna zvočnika ga sicer lahko preglasita, a je njuna uporabnost le pogojna. Igrata lepo, a bosta zadovoljila le manj zahtevne igričarje, saj zvočnih čudežev iz majhne črne škatlice vendarle ne gre pričakovati.

Optoma GT750

Tip: 1 x DLP. 
Ločljivost: 1280 x 800 pik. 
Svetlobni tok: 3000 ANSI. 
Kontrastno razmerje: 3000 : 1 
Cena: 678 EUR, žarnica 360 EUR. 
Uvoznik: www.centerprojekcije.si. 
Za: Cena, podpira prikaz 3D slike. 
Proti: Glasen ventilator, pogost učinek mavrice, težave pri prikazu 3D vsebin. 

Optoma HD23

Optoma je eden redkih nejaponskih predstavnikov v svetu projektorjev, v zadnjih letih pa kitajskega izdelovalca, ki sicer že tradicionalno slovi po ugodnih cenah projektorjev, lahko pohvalimo tudi z vidika kakovosti - tako izdelave kot prikazane slike. Testna Optoma HD 23 je bila tokrat najdražji projektor polne visoke ločljivosti (1080p) na našem preizkusu, saj je veljala malce več od evrskega tisočaka. Kljub še vedno zelo ugodni ceni se je projektor odlično odrezal v najpomembnejši kategoriji - prikazoval je zelo kakovostno sliko, še posebej takrat, ko smo mu namenili vsebine visoke ločljivosti. Vgrajeni slikovni procesor ima tehnologijo BrilliantColor, zato očitkov glede barvne palete ni. Projektor pestrost barvnih odtenkov dosega z barvnim kolesom s šestimi barvnimi segmenti, ki se vrti s štirikratno hitrostjo osveževanja slike. V praksi je to povsem dovolj, da povprečno oko učinka mavrice ne bo zaznalo.

Optoma HD23 preseneča z razmeroma visoko svetilnostjo 2500 lumnov, kar mu daje dovolj svetlobne "rezerve" tudi za uporabo ob manj ugodnih svetlobnih razmerah. To je pravzaprav škoda, saj je po tej zaslugi izgubil nekaj prepričljivosti v temnejših razmerah. Kontrastno razmerje (5000 : 1) je za današnje razmere res bolj skromno (vsaj v primerjavi s projektorji LCD, ki so namenjeni rabi kot hišni kino), a je to opazno le v ekstremnih razmerah v zatemnjenem prostoru. Temnejši filmski prizori in, denimo, odjavne špice filmov zato utegnejo pokazati pomanjkljivo globino črne barve. Za razliko od projektorjev s tehnologijo LCD Optoma HD23 za povečanje kontrasta ne uporablja zaslonke, temveč kontrast poveča s prilagajanjem svetilnosti žarnice, vendar se ta seveda ne odziva tako hitro kakor zaslonka. Upravljanje prek priloženega daljinca s 24 tipkami je preprosto in se dobro dopolnjuje s preglednimi in enostavnimi menuji.

In zdaj k varčevalnim ukrepom in posledicam. Projektor najbolj "varčuje" pri objektivu (lečah), saj je optična povečava zelo skromna, prav tako lahko objektiv le minimalno premikamo navpično, vodoravno pa sploh ne. Slednje utegne uporabnika precej omejiti pri postavitvi projektorja, a še bolj kot to bi ga morala skrbeti glasnost naprave. Optoma HD 23 žal ni med tišjimi projektorji. Sicer ni nadležno glasna, a bo šum ventilatorja prave ljubitelje filmov kljub vsemu zmotil. A ob ugodni ceni je marsikateri uporabnik pripravljen tudi na takšno odpuščanje.

Optoma HD23

Tip: 1 x DLP. 
Ločljivost: 1920 x 1080 pik. 
Svetlobni tok: 2500 ANSI. 
Kontrastno razmerje: 5000 : 1 
Cena: 899 EUR, žarnica 360 EUR. 
Uvoznik: www.centerprojekcije.si 
Za: Prikazana slika, dobro razmerje cena/kakovost. 
Proti: Glasen ventilator, nefleksibilnost postavitve. 

Optoma HD67N

Projektor Optoma HD67N je še eden izmed poskusov tega izdelovalca, da tretjo dimenzijo približa množicam. 3D vsebine so že zaradi velikosti prikazane slike najbolj "užitne" prav na projektorjih (ali pa v kinematografih, če smo že pri tem ...). Optoma HD67N je pravzaprav naslednik uspešnih modelov HD67 in HD65, ki smo ju v Monitorju v preteklosti že pohvalili. Tehnični podatki so približno enaki, le svetilnost je nekoliko višja, 2000 namesto 1800 lumnov.

Majhna velikost (in nizka cena) pomeni tudi določene kompromise, ki se jih moramo zavedati; zaradi skromnega zumirnega objektiva predvsem omejenost pri postavitvi projektorja, ventilator je nekoliko glasnejši, pa tudi število priključkov je precej skromno. Na prvi pogled slabši podatki o kontrastu (4000 : 1) ne pridejo do izraza, 2D slika je za ta cenovni razred projektorjev polna barv in povsem dovolj kontrastna. Pri močno kontrastnih prizorih smo sicer opazili učinek mavrice. Rezerva v svetilnosti pomaga pri stereoskopski projekciji, ko se svetilnost bistveno zmanjša zaradi tehnologije prikazovanja stereoskopske slike, zato priporočamo takšno projekcijo samo v optimalnih svetlobnih razmerah (beri: dobro zatemnjen prostor). Za ljubitelje cinemaskopskih filmov lahko vključimo način "Superwide", ki nam zapolni platno z razmerjem stranic 2 : 1, tako da lahko v hollywoodskih filmih uživamo brez črnih robov.

Projektor je, kot rečeno, primeren tudi za stereoskopske projekcije, ker je združljiv s tehnologijama DLP-Link in NVIDIA 3D Vision. A za užitke v tretji dimenziji bo treba doplačati še ustrezen pretvornik, eden cenovno dostopnejših je, denimo, Optomin 3D-XL, ki deluje tudi s številnimi drugimi projektorji te znamke. Na splošno Optomi HD67N v kombinaciji z aktivnimi 3D očali uspe pričarati zelo dober vtis stereoskopske globinske slike. Sinhronizacija DLP-Link deluje (z omejitvijo, da moramo včasih preklopiti levo in desno sliko) in pri dobrih posnetkih (predvsem fotografijah) je stereoskopski vtis odličen. Prelivanja slike med levim in desnim očesom ni, dokler uporabnik ne premika glave, sicer pa nas ob večjih premikih čaka "zmazana 2D slika, saj očala izgubijo stik. Manjša ločljivost projektorja, ki je le 1280 × 720 pik, pri stereoskopski projekciji ne moti toliko, saj jo nadomesti vtis prostorske slike.

Optoma HD67N je več kot zgolj soliden projektor, a bi za v hišni kino raje izbrali dober namenski 2D projektor, zabavo v 3D pa nekoliko pokvarijo omejitve očal.

Optoma HD67N

Tip: 1 x DLP. 
Ločljivost: 1280 x 720 pik. 
Svetlobni tok: 2000 ANSI. 
Kontrastno razmerje: 4000 : 1 
Cena: 662 EUR, žarnica 204 EUR. 
Uvoznik: www.centerprojekcije.si.
Za: Cena, podpira prikaz 3D slike. 
Proti: Glasen ventilator, "občutljiv 3D", slaba založenost s priključki.