Razmišljanje onkraj ustaljenih okvirjev

Le redka podjetja imajo pogum, sredstva in tržni položaj, da lahko ustaljene smernice in celo standarde spreminjajo kar sama, včasih celo brez mnenja preostanka industrije. Pot, po kateri pridemo do največjih preskokov v znanosti in tehnologiji, je pogosto razmišljanje onkraj ustaljenih okvirjev.

elike informacijske korporacije vedno več investirajo v razvoj v lastnih laboratorijih. Še vedno sicer sodelujejo z akademsko in raziskovalno srenjo, a pobuda je vse bolj na podjetjih, kot so Google, Apple, Facebook, Microsoft in druga. Pri tem preseneča predvsem to, kako hitro v takem okolju pridejo od zamisli do prototipa in od tam do praktične vsakdanje rabe. Razvoj, ki je nekdaj  trajal leta, zdaj traja mesece, v skrajnih primerih samo tedne.

Še nedavno smo se nasmihali ob bizarnem projektu Google Loon, ki predvideva vzpostavitev internetnega brezžičnega omrežja z oddajniki visoko nad oblaki, na balonih na robu stratosfere. Danes projekt prinaša prve sadove, zlasti v državah, kjer je tako povezovanje najpotrebnejše. Podobno velja za Googlov projekt samovozečih avtomobilov, ki je sprožil pravo revolucijo in vrvež v celotni avtomobilski industriji.

Toda Goooglovi inženirji razmišljajo onkraj ustaljenih okvirjev tudi, ko govorimo o precej bolj vsakdanjih stvareh. Lep zgled je nova pobuda, s katero želijo nadomestiti sedanji svetovni standard kratkih sporočil SMS na pametnih telefonih. Naslednja generacija sporočilnega sistema se imenuje RCS (Rich Communications Service) in omogoča izmenjavo besedil, fotografij in video posnetkov. Sporočila bo možno pošiljati med skupinami uporabnikov, prav tako pa bomo lahko videli, kdaj je bilo sporočilo prebrano in kdaj nam sogovorniki tipkajo odgovor.

Skratka, vse, kar poznamo iz sistemov trenutnega sporočanja, le da v obliki osnovnih telekomunikacijskih sporočil, ki jo bodo menda podprli vsi telekomunikacijski operaterji. Zanimivo, da ETSI in podobna združenja doslej niso prišla sama do teh pobud.

Še bolj zanimiv je Googlov predlog, ki zadeva pomnilniške  naprave za rabo v oblačnih storitvah. Google je izpostavil, da današnji 3,5-palčni diski, ki so osnovni gradnik vseh pomnilniških sistemov, preprosto niso več ustrezni. Predlagajo drugačne izvedbe, ki bi združevale niz današnjih diskov v eni sami enoti z enotnim načinom upravljanja. Zanimiva je tudi usmeritev, kjer privilegirajo količino pomnilniškega prostora in prepustnost podatkov pred zanesljivostjo zapisov – v velikih podatkovnih centrih to pač zagotovijo drugače.  Ta zamisel je morda še nekoliko daleč od prakse, toda nakazuje, kako se Google ne meni za ustaljene temelje in standarde.

V zadnjem času iz Googlovih raziskovalnih oddelkov kar vrejo nove zamisli. Omeniti velja še nov spletni standard AMP (Accelerated Mobile Pages) za hitrejši prikaz in nalaganje najnovejših novic v mobilne naprave. Menda nekajkrat hitreje kot s klasičnimi spletnimi tehnologijami. Tu je še eksperiment elektronskih knjig, Editions At Play, ki vnaša nove elemente večpredstavnosti v branje na mobilnih telefonih. Denimo, dostop do odsekov gradiva prek sprehoda StreetView ali preklop med pogledi na isto zgodbo iz zornega kota različnih likov v zgodbi.

Google tudi ni pozabil na svoje temelje, kot je sam spletni iskalnik, ki bo kmalu dobil novo pomoč v obliki globokega učenja ob pomoči algoritmov umetne inteligence. Ljudje, ki so videli prve prototipe, so navdušeni.

Vsi pa smo lahko že zdaj navdušeni nad Googlovim napredkom na področju prepoznave človeškega govora. Vključitev algoritmov za strojno učenje je močno izboljšala kakovost prepoznave in prvič zajela tudi manj razširjene jezike, med njimi slovenščino. Še pred časom smo tarnali, kako na tem področju nastaja svet dveh hitrosti, zdaj pa so ločnico tako rekoč čez noč odstranili. Zelo v kratkem naj bi podoben preboj dosegli tudi na področju strojnega prevajanja med jeziki.

Google je s svojimi temeljnimi raziskavami in otipljivim napredkom na doslej najzahtevnejših področjih konkurenco spravil pred dejstvo – ali se bo prilagodila ali pa jo bodo spravili na smetišče zgodovine. Verjetno ni naključje, če se zdaj tudi Apple, Microsoft in podobni ukvarjajo z razvojem naprednih algoritmov s področja umetne inteligence, samovozečimi avtomobili, navidezno resničnostjo in še čim.

Kako hitro bi se ta podjetja začela ukvarjati s temi projekti, če ne bi bilo Googla? Še do včeraj so imela večinoma v igri povsem drugačno strategijo – počakala so, da je to (drago) razvil nekdo drug, nato pa tisto posnemala in izboljševala. Ali pa so molčala o razvoju do zadnjega, potem pa objavila novost v najnovejšem izdelku. Google tu prinaša nekoliko drugačno doktrino in svoj razvoj hitro deli s skupnostjo.

Lep dokaz – svojo algoritme s področja globokega učenja je ponudil kot knjižice TensorFlow, s katerimi želi spodbuditi razvoj izdelkov na temelju umetne inteligence tudi pri neodvisnih izdelovalcih. Microsoft in IBM mu od nedavna sledita s podobnimi pobudami. Najbrž ne povsem naključno.

Pa naj še kdo trdi, da je računalništvo postalo dolgočasno.