Raztrgane socialne mreže

Ustvarjanje spletne identitete je fenomen, s katerim se ukvarja vedno več posameznikov. Spletna mesta ponujajo jasno in razumljivo ustvarjanje spletnih samopredstavitev, ki imajo več namenov.

Spletni strateg Vuk Čosić, ki je na zadnjih predsedniških volitvah skrbel za spletno predstavitev sedanjega predsednika Slovenije, Danila Tűrka, pravi, da so socialna omrežja dobra igrača in orodje. "Analogijo socialnih omrežij vidim v mobilnih telefonih, ki so bili najprej moda, danes pa si ne moremo predstavljati življenja brez njih," nadaljuje Čosić.

Socialna omrežja niso domena mladih

Spletna omrežja poznamo že vso zgodovino spleta, kljub temu pa se je prvi večji projekt, ki je nastal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, imenoval Six Degrees. Spletno mesto je imelo vse tipične lastnosti, ki so se kasneje prenesle na vsa spletna mesta, na katerih so se oblikovala socialna omrežja: ustvarjanje profilov, omogočanje povezovanja med uporabniki, dodajanje fotografij in pisanje dnevnika. Spletno mesto je živelo do leta 2000, po mnenju strokovnjakov pa je mogoče del razlogov za propad pripisati njegovi preveliki naprednosti.

Čez dve leti je prišel na sceno Friendster. Spletno mesto, na katerem se danes srečuje več kot šestdeset milijonov uporabnikov z vsega sveta, največji odstotek pa jih prihaja iz Azije, je prvo uvedlo sistematizirane profile, ki so bili sestavljeni iz uporabnikovih osebnih podatkov, njegovih fotografij, glasbe in povezav do prijateljev, ki so vpeti v isti socialno mrežo.

Zanimiva je demografska sestava uporabnikov, saj je statistično podjetje Comscore leta 2006 ugotovilo, da je dobrih trideset odstotkov uporabnikov spletnega mesta Friendster starih med petintrideset in štiriinpetdeset let, medtem ko je druga najbolj razširjena demografska skupina tik pod njimi in zajema uporabnike, stare od petindvajset do petintrideset let.

Skoraj vsa omrežja so odprta vsej javnosti, le redka pa postavljajo starostno omejitev. In če so po funkcijah med seboj zelo podobna, se demografska struktura med njimi zelo razlikuje.

Friendster je dolgo veljal za avtoriteto na področju socialnih omrežij, spodbudil je razvoj cele plejade podobnih spletnih mest, med katera sodijo tudi YouTube, ki daje poudarek filmskim izdelkom svojih uporabnikov, MySpace (skoraj polovica uporabnikov starih od petintrideset do štiriinpetdeset let), ki se je prijel predvsem med nižjimi demografskimi sloji v ZDA, Facebook (največ uporabnikov starih od osemnajst do štiriindvajset let, druga najbolj številčna skupina stara od petintrideset do štiriinpetdeset let), ki je začel kot ekskluzivna mreža ameriških univerz, in LinkedIn (največ uporabnikov starih med petintrideset in štiriinpetdeset let), ki meri predvsem na "strokovno" javnost, oziroma daje poudarek strokovni izkušenosti svojih uporabnikov.

"Socialna omrežja že dolgo niso več kandidat za vstop v naše družbeno življenje, temveč so že dolgo tu," ocenjuje Čosić, "njihova uporabnost pa variira od vzpostavitve in vzdrževanja socialnih odnosov, od poslovnih stikov do iskreno pomembnih stikov nekega posameznika."

Kdaj je osebno preveč zasebno?

Trenutno je na svetu več kot sto socialnih omrežij, največje med njimi pa je MySpace, ki gostuje več kot sto deset milijonov uporabnikov. Na drugem mestu je Orkut s sto devetimi milijoni, na tretjem pa Facebook, ki ima dobrih sedemindevetdeset milijonov uporabnikov. "Eden od dejavnikov, ki jih lahko krivimo za vedno večje število socialnih mrež, je logična radovednost, ki uporabniku pomaga pri iskanju samega sebe, tako da pride do že omenjenih paradoksov, ko ima en uporabnik več deset osebnosti po različnih socialnih omrežjih," trdi Vuk Čosić, "a jih, razumljivo, ne vzdržuje z enako intenziteto."

Dr. Bojana Lobe, vodja raziskovalcev EU Kids Online v Sloveniji, poudarja, da "virtualna socialna omrežja povezujejo virtualne subjekte" in da je eden poglavitnih razlogov za trenutno cvetenje socialnih omrežij tudi potrošniška logika uporabnikov. "Vedno več uporabnikov čuti, da preprosto morajo biti navzoči v spletu, čeprav so koristi spletnega udejstvovanja zaenkrat še nedokazane," ocenjuje Lobetova in nadaljuje, "da spletne skupnosti ne bodo nikoli postale obvezne, temveč bodo odvisne od radovednosti posameznika."

Čosić razmišlja podobno. "Facebook je izredno dober model združevanja vseh stikov na enem mestu, čeprav so se vmes zgodili premiki - menjava šole, službe, kraja bivanja ... vse to se pozna na tvojem profilu, ki je tako dober presek življenja nekega posameznika," meni.

Lobetova opozarja na problem posredovanja osebnih podatkov. "Če primerjam vzpostavljanje spletne osebnosti prek spletnega dnevnika in prek socialnega omrežja, kot je Facebook, lahko takoj opazimo, da je dnevnik bolj pod nadzorom avtorja, prek Facebooka pa se pretaka silno veliko osebnih podatkov, ki jih od uporabnika zahteva sistem," svari Lobetova, ki v socialnih mrežah vidi predvsem prenos mrež iz našega družbenega življenja. "Dvomim, da se mreže spletajo med popolnimi neznanci, oziroma da se v spletu sklepajo popolnoma nova prijateljstva ... Po moje gre samo za preslikavo že vzpostavljenih mrež, ki se jim iz različnih vzrokov ne uspe popolnoma uresničiti v klasičnem družbenem življenju," ocenjuje dr. Bojana Lobe.

S tem se strinja Lea Cerar, medijski specialist na Simobilu, ki je pred tem delovala kot vodja projektov v podjetju Renderspace, med drugim pa je skrbela tudi za nagrajeno spletno mesto Ora Ito. "V svojih profilih nikoli ne vnašam preveč osebnih podatkov, oziroma skrbim za to, da je profil neobremenjen s podatki iz mojega zasebnega življenja," razlaga Cerarjeva, ki vidi prednost predvsem v povezovanju strokovne javnosti. "V Facebooku je vpisanih blizu petintrideset tisoč Slovencev, ki so v povprečju stari med petindvajset in petintrideset let," ocenjuje Lea Cerar, "in tu gre za zelo veliko bazo bodočih kadrov, oziroma je na enem mestu zbrano zelo veliko ljudi z zelo različnimi izkušnjami."

"Ljudje se na socialnih omrežjih ne obnašajo naravno," pa meni Kamenko Kesar, direktor agencije Adrema in nekdanji vodja korporativnega komuniciranja v slovenskem Microsoftu. "Če primerjam spletni dnevnik in socialno omrežje, lahko ugotovim, da se pri prvem sam odločiš za vsebino, medtem ko ti socialna omrežja vsebino na neki način dodeljujejo. To pomeni, da dvajset milijonov ljudi počne isto stvar samo zato, ker so vključeni v isto socialno omrežje."

Stvari so resne

Da pa spletna omrežja niso le nedolžna igrača, priča primer iz Maroka. Šestindvajsetletnega Maročana Fouada Mortada, ki se je na dverih Facebook predstavljal kot kraljev brat, so kraljevi varnostniki aretirali in pretepli, zaradi svoje šale pa lahko pristane tudi v zaporu. Obtoženi se je na sodišču branil s trditvijo, da je profil vzpostavil zato, ker kraljevega brata neizmerno spoštuje in ni imel zlih namenov. Hkrati je pojasnil, da so kraljevi predstavniki z njim grdo ravnali, ga ob aretaciji pretepali in mučili. "Zadeva je ušla izpod nadzora," je zgrožen obtoženčev stric, "saj Fouad Mortada ni imel zlih namenov, zdaj pa je obravnavan kot največji zločinec!".

Podoben primer poznamo tudi iz slovenskega političnega prostora, saj so neznanci v Facebooku postavili kar nekaj lažnih profilov naših politikov, med katerimi najdemo tudi lažne profile poslancev Jožefa Jerovška, Alojza Soka in nekdanjega predsedniškega kandidata, Lojzeta Peterleta, ki med seboj komunicirajo na zabaven način. Tako lahko ugotovimo, da je Jerovšek v času predsedniške kampanje Peterletu podaril zlato verižico s spodbudnimi besedami: "Za favorita, zlata precedniška veriga," Peterle pa je lani oktobra Jerovška prosil, naj "ne pozabi na sestanek danes, da se uskladimo. Tretji člen mi ni najbolj všeč, premislimo še malo." Žrtve "kraje identitete" zaenkrat niso komentirale, videti je, kot da jih spletna navzočnost in tovrstne kraje ne zanimajo.

Kanadska vojska je svojim vojakom pred kratkim izdala opozorilo, naj v svojih spletnih profilih ne razkrijejo preveč podatkov o sebi, saj naj bi teroristične organizacije po njihovem mnenju prek socialnih omrežij pridobile kar osemdeset odstotkov informacij o koalicijskih silah. In čeprav so v Facebooku obljubili, da bodo uvedli strožji nadzor ter boljše varovanje osebnih podatkov svojih uporabnikov, je pred vsega nekaj dnevi estradnica Paris Hilton ugotovila, da si je zaradi hrošča v omrežju Facebook njene zasebne fotografije ogledoval nepoklicani obiskovalec in na napako opozoril tudi upravitelje. Ti so zatrdili, da so napako takoj odpravili.

Da so socialna omrežja za uporabnika dvorezen meč, opozarja tudi raziskava podjetja Sophos, ki se ukvarja s spletno varnostjo in protivirusno zaščito. Sophos je namreč v Facebooku vzpostavil izmišljen profil uporabnika ter poslal dvesto vabil drugim uporabnikom. Dvainosemdeset ljudi se je povabilu odzvalo, predstavniki podjetja Sophos pa so tako od šestdesetih ljudi dobili elektronski naslov, od oseminšestdesetih osebne podatke o rojstnem dnevu, od štiriinšestdesetih stalni naslov, devetnajst ljudi pa je popolnemu neznancu zaupalo svojo telefonsko številko.

So socialna omrežja orodje ali igrača?

Socialna omrežja pa že dolgo niso omejena samo na osebne profile, temveč se vedno bolj širijo in vključujejo tudi druge aplikacije. Tako lahko v Facebooku objavljate svoje fotografije, glasbo, delite zanimive povezave, pišete blog in si v svoj profil naložite več aplikacij, ki jih razvijajo in brezplačno ponujajo uporabniki. "Facebook je ravno zaradi te svoje konvergence različnih aplikacij izredno dobro orodje," komentira Cerarjeva, ki ima svoj profil objavljen na več spletnih mestih, a se najbolj ukvarja ravno s tistim v Facebooku. "Mislim, da je veliko število profilov, ki si jih posamezniki ustvarjajo na različnih spletnih mestih, posledica neke navidezne potrebe," ocenjuje Lea Cerar, "bodisi potrebe po osebnih stikih, po vzdrževanju prijateljstev, po iskanju podobno mislečih z vsega sveta. K temu je treba prišteti še določeno stopnjo navdušenja, ki vlada na začetku odkrivanju tega sveta, tako pa lahko razumemo ljudi, ki na začetku odprejo veliko število profilov, na koncu pa se omejijo le na tista spletna mesta, ki so jim najbliže, oziroma jih imajo za najbolj uporabna."

V Facebooku lahko uporabniki oblikujejo skupine, ki si delijo namen oziroma temo, skupine pa se orientirajo politično, družbeno in tehnološko. Množice se ob pomoči Facebooka lahko zelo hitro organizirajo v interesno skupino in to je na svoji koži izkusil tudi avtor spletne mreže Facebook, Mark Zuckerberg. Ko je namreč Facebook uvedel deljenje informacij brez pooblastil uporabnika, se je v manj kot oseminštiridesetih urah našlo več kot pol milijona uporabnikov, ki je temu nasprotovalo in na koncu doseglo, da so upravitelji uvedli nova pravila zasebnosti, ki uporabniku omogočajo določanje stopnje deljenja informacij med njegove prijatelje. "Najbolj me preseneča obseg reakcij," je takrat izjavil Zuckerberg, "protestniki so uporabili novo storitev in s tem prikazali, da je taka mobilizacija lahko zelo učinkovita."

Podobno mobilizacijo so izvedli Pakistanci, z njo pa so hoteli doseči spremembo aktualnega političnega režima. "V največjo pomoč pri organizaciji protestov po vsem Pakistanu nam je spletna aplikacija Facebook, mobilni telefoni in blogi," pojasnjuje študent Ahmad. "Obvestila pošljemo od pet do deset minut pred začetkom, tako da nas oblasti ne morejo izslediti," še dodaja študent, ki zaradi lastne varnosti ne izda priimka.

S spletnimi aplikacijami jim je do zdaj uspelo organizirati nekaj manjših protestov, kljub temu pa se lahko pohvalijo s protestom na univerzi Punjab, ki se ga je udeležilo tri tisoč študentov, protestirali pa so dva dni. Najbolj priljubljena skupina na spletnem mestu Facebook ima do zdaj več kot enajst tisoč članov iz vsega Pakistana. Uporabljajo tudi spletne peticije, prek katerih s skoraj šestnajst tisoč podpisi pozivajo vlado, naj vzpostavi normalno stanje.

Tudi Američani so v aktualni predsedniški kampanji združili "stare" in nove "medije" ter povezali Facebook in klasične televizijske prenose. Facebook je namreč svojim uporabnikom omogočil, da so v živo komentirali razprave, ocenjevali nastope kandidatov in imeli vpogled v ozadje razprav, ki so se odvijale na televizijski mreži ABC. Za to, da se je na ponudbo odzvalo tako veliko število uporabnikov, je po mnenju analitikov krivo več razlogov - med drugim tudi stavka scenaristov, zaradi česar je bil televizijski spored dolgočasen.

"Ključna se mi ne zdijo omrežja sama po sebi, temveč vgrajevanje ključnih podrobnosti socialnih omrežij v že delujoča spletna mesta," meni Čosić, "saj se je do določene mere izkazalo, da vsebina ni tista, ki privlači, temveč veliko ljudi postavlja na prvo mesto ravno komunikacijo. Na samotni otok bi raje vzel deset prijateljev kot pa svojo zbirko zgoščenk - slednjo bi vzeli s seboj samo sociopati."

Mobilizacija prek socialnih omrežij ni vedno uspešna. Ko so producenti ameriške televizijske mreže CBS zaradi nizke gledanosti ukinili znanstvenofantastično serijo Jericho, je ukinitev odmevala po spletnih mestih in spletni uporabniki so začeli producentom pošiljati velike količine arašidov (nut v angleščini pomeni tudi norec, tepec - op. a.). Ko pa so se na CBS, navdušeni nad odzivom, odločili, da bodo serijo spet spravili na spored, so ugotovili, da gledalcev še vedno ni dovolj.

Podobno se je zgodilo s serijo Quarterlife, ki jo je televizijska mreža ABC zaradi nizke gledanosti po nekaj epizodah premaknila v spletno omrežje MySpace, kasneje pa skušala z njo spet prodreti na klasični televizijski postaji in postavila svojevrsten rekord - serija je imela v svojem terminu najnižjo gledanost na mreži ABC v zadnjih sedemnajstih letih.

"Oboževalci določenega izdelka se v spletnih socialnih omrežjih zelo hitro organizirajo," ocenjuje Sandra Zver, spletna svetovalka pri Renderspaceu, "kljub temu pa je od podjetja odvisno, ali zna to organizirano množico izkoristiti sebi v prid."

Neuspeh organizacije oboževalcev serije Jericho pa Zverova primerja s pobudo slovenskih oboževalcev ameriške verige Starbucks. "V Facebooku trenutno poteka pobuda, da bi v Ljubljani spet odprli kavarno Starbucks. Močno dvomim o uspehu pobude, saj se Starbucks, ki je v Sloveniji pred časom svojo podružnico zaradi nerentabilnosti zaprl, na to ne bo odzval," ocenjuje Sandra Zver.

Kljub temu se v zadnjem času velika podjetja ozirajo po spletnih socialnih omrežjih in se skušajo priključiti temu fenomenu. Tako je, recimo, Microsoft pred časom za manj kot dva odstotka delnic podjetja Facebook vložil kar sto petinpetdeset milijonov evrov, ameriški ponudnik dostopa do spleta America OnLine (AOL) pa je za prevzem spletne socialne mreže Bebo odštel petsto petdeset milijonov evrov. Tudi Google je v partnerstvu z Yahoojem in socialno mrežo MySpace ustanovil neprofitno fundacijo OpenSocial, ki bo skrbela za razvoj aplikacij, združljivih na različnih spletnih straneh, predvsem spletnih skupnostih.

Doslej so bila namreč socialna omrežja, kot sta Facebook ali MySpace, med seboj strogo ločena, ob pomoči razvojnega programa fundacije OpenSocial pa se bodo lahko uporabniki z enim profilom prijavljali v različna socialna omrežja. Kljub temu se že kažejo semena razdora, saj so k fundaciji pristopila predvsem manjša omrežja, medtem ko je gigant Facebook napovedal, da se programu ne misli priključiti. Iz podjetja Microsoft so namreč sporočili, da bodo sodelovali z omrežji, kot so LinkedIn, Tagged, Hi5, Bebo in Facebook, da bi omogočili medsebojno dopolnjevanje seznamov "prijateljev" posameznega uporabnika. Pri omenjenih spletiščih so namreč sprejeli odločitev, da bodo integrirali nekatere storitve, ki so znane pod blagovno znamko Windows Live in bodo omogočile medsebojni prenos teh podatkov. Uporabniki spletnih omrežij Facebook in Bebo lahko novo storitev že preizkusijo, drugi partnerji bodo sledili v naslednjih mesecih.

"Če gledamo s strani podjetja, je potencial spletnih socialnih omrežij neverjeten," meni Zverova, ki opozarja na veliko količino podatkov o uporabnikih, zbranih na enem mestu. "Nikjer drugje ti uporabniki sami ne ponudijo toliko informacij o sebi, na podlagi katerih lahko podjetje zelo natančno določi oglaševalske akcije." Lahko razumemo, zakaj bo Facebook svoje podatke o uporabnikih shranil samo zase, podobne poteze pa so nedavno izvedli tudi nekateri ameriški glasbeniki. Raper 50 Cent ima na svojem MySpace profilu več kot milijon "prijateljev", zato se je odločil, da se bo od mreže MySpace odcepil in ustvaril svojo socialno mrežo. "Glavni razlog je neposredni dostop do podatkov o uporabnikih," pojasnjuje Chris "Broadway" Romero, ki skrbi za spletne predstavitve glasbenikov v založbi G-Unit, h kateri spada tudi 50 Cent. Tudi starejše glasbene skupine se zavedajo potenciala socialnih omrežij. Tako je skupina R.E.M svoj zadnji album Accelerate pred uradnim izidom prvega aprila teden dni ponujala v brezplačno poslušanje (ne pa tudi snemanje) članom socialnega omrežja Facebook, ki so imeli naloženo aplikacijo iLike.

Slovenija caplja za preostalim svetom

Tudi v Sloveniji nekateri glasbeni izvajalci odkrivajo prednosti spletne navzočnosti v socialnih omrežjih. Tako lahko v spletu med drugim postanete prijatelj DJ Umeka (trenutno ima malo manj kot trideset tisoč "prijateljev"), rock skupine Siddharta (ki se lahko pohvali z več kot petdeset tisoč "prijatelji") in Vlada Kreslina (ki ima manj kot dva tisoč "prijateljev").

Kljub temu socialna omrežja v Sloveniji še niso dovolj razvita in to opaža tudi pevec in kitarist skupine To Hate, Jure Vandur. Skupina ima svoj profil postavljen tako v omrežju Facebooka, MySpacea kot tudi na YouTube in Wordpress blogu, kljub temu pa menijo, da so socialna omrežja v Sloveniji nerazvita. "Problem je v tem, da spleta nihče v Sloveniji ne jemlje resno," trdi Vandur, "in čeprav ga vsak dan uporablja zelo veliko število ljudi, je statistika še vedno in krepko na strani tradicionalnih medijev."

Kamenko Kesar meni, da večina socialnih omrežij trenutno ne ponuja nobene dodatne vrednosti, zaradi katere bi jih bilo vredno uporabljati. "Če v Facebooku lahko preberem, kdo bere iste knjige kot jaz, tega ne znam uporabiti, je pa na drugi strani omrežje LinkedIn, ki se mi zdi v tem trenutku bolj uporabno, saj so tam s poslovnega vidika zbrane bolj kakovostne informacije, informacijskih smeti pa je manj," ocenjuje Kesar, ki že omenjeni mreži primerja s svetom mobilnih telefonov. "Biti vključen v LinkedIn, zame pomeni imeti prave stike v svojem mobilnem telefonu, medtem ko je Facebook s svojimi razširitvami bolj podoben igračkanju z mobilnimi melodijami in po meri narejenih ozadij," karikira Kamenko, ki si želi bolj ekskluzivnih omrežij. "LinkedIn bi zamenjal za omrežje, ki bi mi znalo bolje filtrirati "prijatelje", tako da bi imel v svoji mreži res samo kredibilne ljudi," razmišlja Kesar, ki najbolj idealno socialno omrežje vidi v imeniku mobilnega telefona. "Čar dobrega omrežja je v tem, da imaš ti stik z ljudmi, ki jih potrebuješ, in da imajo tisti, ki potrebujejo tebe, stik s teboj," nadaljuje. "Vse drugo je nepotreben balast, ki onemogoča dobro komunikacijo."

V Sloveniji socialna omrežja tako ostajajo kvantitetno in kvalitetno podhranjena. Sandra Zver opaža, da potencial s strani slovenskih podjetij ostaja pretežno neizkoriščen. "Vodilne v podjetju je še vedno strah konkurence in to jim preprečuje, da bi sodelovali in se razkrivali v socialnih omrežjih," pojasnjuje Zverova, ki meni, da je strah odveč. "Tekmeci lahko danes skrivnosti določenega podjetja izvejo na tisoč različnih mestih, hkrati pa nobena kopija ne more doseči kakovosti izvirnika," meni in dodaja, da se slovenska podjetja premalo zavedajo prednosti sodelovanja. "Kljub vsemu sama navzočnost ni dovolj," opozarja, "saj podjetja mislijo, da jim bo spletno identiteto izoblikovala oglaševalska agencija, ne pa, da bi podjetje samo vlagalo v ustvarjanje," pripomni Sandra Zver, ki med eno poglavitnih lastnosti spletne identitete uvršča ravno kontinuiteto.

Kesar se strinja in opozarja, da je največji krivec za zaostalost pomanjkljiva izobrazba. "Če nimaš razčiščenih osnovnih pojmov, boš iz socialnih omrežij težko potegnil kaj dobrega," opaža in dodaja, "da spletni dnevniki in spletna navzočnost niso nekaj, kar narediš, temveč je to nekaj, kar delaš in dopolnjuješ."

Če pod vse to potegnemo črto, ugotovimo, da je na koncu še vedno vse odvisno od posameznika, ki se počasi izgublja v kopici spletnih orodij za doseganje različnih ciljev. Najsi prek socialnih mrež spletate nova prijateljstva, iščete poslovne priložnosti oziroma skrbite za svojo spletno identiteto, nekaj je gotovo: "Splet nam omogoča izredne možnosti samoorganizacije," ugotavlja Čosić, "to pa nas mora zelo zanimati, če smo zainteresirani za dejansko demokratično družbo in ne družbo različnih strank."

Kdo je največji.

Najbolj priljubljene socialne mreže po svetu.

Jure Vandur: Glede na to, da ne izvajamo komercialne glasbe, s katero se zapolnjuje radijski in televizijski program, ki sili k poneumljanju, je vsakršno pojavljanje v socialnih omrežjih (v mejah normale) nuja za obstanek in ohranjanje stika z realnostjo. (Foto: Marko Pigac)

"Socialna omrežja so dobra igrača in kvalitetno orodje," meni spletni strateg Vuk Čosić. (Foto: Borut Peterlin)

Moč socialnih omrežij je na lastni koži izkusil tudi oče omrežja Facebook, dvaindvajsetletni milijonar Mark Zuckerberg. (Foto: Reuters)

V omrežju Facebook najdemo tudi aktualnega predsednika države, Danila Tűrka, ki je to socialno omrežje s pridom izkoriščal že v predvolilni kampanji. Oziroma so ga izkoriščali njegovi sodelavci ... (Foto: Borut Peterlin)

Kraje spletne identitete v socialnih omrežjih se dogajajo - med žrtvami najdemo tudi nekdanjega predsedniškega kandidata Peterleta in poslanca Jerovška ter Soka. (Foto: Matej Leskovšek)

Sophos je namreč v Facebooku vzpostavil izmišljeni profil uporabnika in poslal dvesto vabil drugim uporabnikom. Od šestdesetih ljudi so dobili elektronski naslov, od oseminšestdesetih osebne podatke o rojstnem dnevu, od štiriinšestdesetih stalni naslov, devetnajst ljudi pa je popolnemu neznancu zaupalo svojo telefonsko številko.

Facebook je svojim uporabnikom omogočil, da so v živo komentirali razprave, ocenjevali nastope kandidatov in imeli vpogled v ozadje razprav, ki so potekale na televizijski mreži ABC. Za to, da se je na ponudbo odzvalo tako veliko število uporabnikov, je po mnenju analitikov kriva tudi stavka scenaristov, zaradi katere je bil televizijski spored dolgočasen.

"V Facebooku trenutno poteka pobuda, da bi v Ljubljani spet odprli kavarno Starbucks. Močno dvomim o uspehu pobude, saj se Starbucks, ki je v Sloveniji pred časom svojo podružnico zaradi nerentabilnosti zaprl, na to ne bo odzval," ocenjuje Sandra Zver.

V spletu lahko med drugim postanete prijatelj DJ Umeka (trenutno ima malo manj kot trideset tisoč "prijateljev"), rock skupine Siddharta (ta se lahko pohvali z več kot petdeset tisoč "prijatelji") in Vlada Kreslina (ki ima manj kot dva tisoč "prijateljev").