Rdeča štirijedrnika stare šole
V današnjih časih, ko Intel in AMD srdito tekmujeta v višanju števila jeder na procesor, je nenavadno v roke dobiti klasična štirijedrnika za namizni stroj, ki se dobro odrežeta. AMD Ryzena 3 3300X in 3100 sta procesorja, ki morda navzven delujeta staromodno, toda v spodnjem cenovnem razredu zase najdeta ravno pravšnjo nišo.
AMDjevi procesorji imajo na spodnji strani nožice in zahtevajo nekoliko več previdnosti pri vgradnji.
Potem ko so pri Intelu v zadnjem desetletju zaspali in si privoščili varnostne afere, kot je Spectre, v AMD pa so pljunili v roke in nas presenetili z odličnimi ryzeni, sta oba procesorska velikana ponovno izenačena.
Rdeči tabor je v vsesplošnem naletu z izdelki na osnovi arhitekture Zen 2, ki jo je lansiral lansko poletje. V namiznih škatlah za domačo rabo jih najdemo v obliki družine čipov Ryzen 3000, ki smo jo prvič predstavili v lanski septembrski številki. Doslej je dobila člane na treh stopnicah jakostne lestvice od štirih: Ryzen 9, 7 in 5. Manjkale so le še trojke, ki tržišče popolnjujejo na spodnjem koncu, v okolici stotih evrov.
Z njimi so najverjetneje čakali zato, ker je tam že dokajšnja gneča. Sem padejo APU z integrirano grafiko Ryzen 3000G in pocenjeni člani preteklih generacij, obstajala pa je še možnost, da bi poleg zrinili katerega od najnovejših kosov za prenosnike. Toda zdaj se je položaj izkristaliziral: tudi prenosniški izdelki žanjejo uspeh in AMD jih komaj dostavlja. AMD je zato novinca naredil na povsem klasičen način: z ugašanjem jeder v tistih čipih, ki jih zaradi napakic v proizvodnji ne more zapakirati v dražjo škatlo. Nastala sta Ryzena 3 3300X in 3100, ki sta poceni, vendar ne cenena!
Hitrost Zena
Vzroke za uspeh arhitekture Zen 2 smo popisali lani, zato se tokrat osredotočimo na dejavnike, ki so inženirjem omogočili, da so naredili spodobna štirijedrnika. Za AMD je to namreč nekaj novega, kajti z Intelom se je v novejši dobi spopadal predvsem tako, da je poskušal pri določeni cenovni nalepki dostaviti večje število jeder. To je veljalo tudi za prvi dve generaciji Ryzenov, ki sta nastali na osnovi arhitektur Zen in Zen+. Šele z Zenom 2 je prišlo do resnega preloma, predvsem zaradi skokovite rasti učinkovitosti posameznega jedra, torej števila ukazov na urni cikel (t. i. Instruction Per Cycle oziroma IPC).
Cinebench je program, ki izmeri surovo moč procesorja.
Razloga za to, da je AMD načrtovalcem naposled uspelo zasnovati hitro jedro CPU, sta dva. Najprej nov proizvodni proces, ki ga tajvanski TSMC označuje kot 7-nanometrskega (čeprav velja omeniti, da so tranzistorji po velikosti blizu tistim, ki jih izdeluje Intel z 10-nanometrskim procesom). Ker pa ima modri velikan že več let grozljive težave s prehodom na prav teh svojih deset nanometrov in se večinoma še vedno muči pri 14, je končna posledica ta, da ima AMD ta hip odločilno prednost v proizvodnem procesu.
Drugi razlog za rast IPC je prefinjeno prenovljeno drobovje čipa. Predelane enote za računanje s plavajočo vejico »prebavljajo« dvakrat večje (256-bitne) ukaze kot prej in podvojena je količina predpomnilnika L3, sledi še mnogo malenkosti. Ko seštejemo oba dejavnika, je končni učinek skorajda polovičen pribitek k hitrosti posameznega jedra v primerjavi s prejšnjo generacijo. To je navdušujoč uspeh, in ker Intel trenutno ni v najboljši formi, ga je AMD v tej postavki povsem ujel. Danes lahko zato rečemo, da stari razloček – »AMD ima več jeder, Intel pa hitrejša« – ne velja več.
Ryzeni 3000 ubirajo še en moderen pristop, saj so sestavljeni iz t. i. čipletov (chiplet), enot integriranega vezja, ki so skupaj zapakirane v končni procesor. Tako je proizvodnja odpornejša na izmet, saj v primeru okvarjenega čipleta ne zavržejo celotnega procesorja. Čipleti so dveh vrst: prvi vsebujejo do osem računskih jeder, drugi nosijo komunikacijske vmesnike in jih ne proizvajajo v TSMC, ampak v ameriškem GlobalFoundries. Čipleti z jedri so nadalje znotraj razdeljeni na dva sklopa (CCX) s po štirimi jedri. Podatek je pomemben za razloček med Ryzenoma 3 3300X in 3100.
Oskubljenca
Čeprav sta oba novinca štirijedrnika z osmimi nitmi, je med njima pomembna notranja razlika. 3300X uporablja štiri jedra v istem sklopu CCX in ima ves sosednji sklop ugasnjen, medtem ko 3100 uporablja jedra iz obeh. Ker pri potovanju podatkov med njima prihaja do komunikacijske latence, je torej 3300X nativno hitrejši čip. Da pa ne bi bilo dvoma, ima tudi višjo frekvenco: osnovno pri 3,8 GHz in 4,3 GHz pospešeno (boost), medtem ko 3100 tiktaka pri 3,6 GHz ter 3,9 GHz.
Deklarirana največja poraba elektrike je pri obeh 65 vatov, torej sta na varčnejši strani. Dobro je upoštevati, da je z Zeni 2 AMD uvedel mehko prestopanje teh meja, dokler se čip drži v temperaturnih okvirih, čemur pravijo Package Power Tracking ali PPT. To pomeni, da je na takšnem procesorju koristen tudi spodoben hladilnik. Tudi priloženi hladilnik Wraith je delo na našem testu opravil spodobno, zato ni treba na vrat na nos po kaj dražjega. Uradno podprti pomnilnik je DDR4-3200, a s takšnim do DDR4-3733 ne bi smelo biti težav. Koristno je vnovič omeniti nativno podporo vodilu PCIe 4.0, ki je še ena pomembna prednost pred Intelovo platformo.
V primerjavi z Intelom pri AMDju dlje časa vztrajajo z istim podnožjem. Aktualni AM4 sprejme vse tri generacije procesorjev Ryzen – še vedno pa moramo biti pozorni na vezni nabor matične plošče.
Kar se tiče izbire komponent za sprego, se je treba še posebno pomuditi pri matičnih ploščah. AMD je nalašč za testirana novinca oblikoval še eno novo matično čipovje – B550. Zaradi pandemije covida-19 je v teh mesecih do njega težko priti, spet kdo drug pa bo poskušal privarčevati tako, da bo uporabil kaj starejšega. Tu imamo dilemo, saj je v splošnem za Ryzene 3000 najbolje kupiti novo ploščo z vezji serije AMD 500, toda hkrati testirana Ryzena 3 med njimi malce izstopata. Ker nista energetsko in podatkovno tako požrešna kot osemjedrniki, lahko zgledno »živita« tudi na nekaterih starejših ploščah, če so podprte. Taka je bila tudi naša testna Asusova Prime A320M-K. Če boste prisiljeni v takšne kompromise, je koristno vedeti, da je pri Ryzenih 3 manevrski prostor širši kot sicer, se je pa vsekakor treba za podporo dobro pozanimati pri proizvajalcu.
Kaj smo ugotovili?
Navedene procesorje smo povezali s 16 gigabajti pomnilnika, z 256-gigabajtnim pogonom SSD in Radeonom RX 580. Izsledki glede na doslej povedano niso presenetljivi, so pa vsekakor navdušujoči v smislu prikaza, koliko je AMD v zgolj dveh generacijah pridobil pri hitrosti posameznih jeder, saj česa takega v zadnjih dvajsetih letih ne pomnimo. Seveda pa zgolj to, da je Intel ujet pri IPC, še ne pomeni bistvene prednosti. Za coup de grace je treba poudariti ceno: Ryzen 3 3100 pri nas stane nekaj čez sto evrov, 3300X pa okoli 140.
AMDjevi priloženih hladilniki so občutno zmogljivejši in tišji od Intelovih – pri nekaterih procesorjih pa vključujejo tudi osvetlitev.
Če iščemo poceni procesor za povezavo s spodobno grafično kartico za igričarjenje, oglede TV-serij in podobno prostočasno dejavnost, ne Intel ne AMD v tem segmentu sploh nimata primerljivih čipov. Prejšnje generacije ryzenov? Niti slučajno, ker je razkorak v IPC preočiten. APU z integrirano grafiko? Čeprav v tem primeru odpade nakup diskretne grafične kartice, je takšna naprava za resnejše igre prešibka. Če prestopimo k Intelu, sta čipa Core i3 8100 in 9100 na tej cenovni stopnici povsem nekonkurenčna. Ne samo to: Ryzen 3300X začne resno hoditi v zelje namenskim Intelovim igričarskim procesorjem, kakršen je sicer legendarni Core i7-7700 ... ki pa je svoje odslužil, saj je trikrat dražji. Trikrat! Pocenitev verjetno ni daleč.
Tu je še neznanka v obliki sveže najavljenih Intelovih namizniških CPU Comet Lake-S. Zaradi koronakrize jih v času pisanja teh vrstic še ni na prodajnih policah, toda njihove specifikacije ne kažejo, da bi lahko bistveno ogrozili ofenzivo AMD. Spet gre namreč za izpeljanko danes že prazgodovinske arhitekture Skylake. Da, še vedno na 14 nanometrih. Še vsaj leto dni bo trajalo, da bo Intel s tal pobral vse črepinje svoje nekdanje krone.
Program 3DMark je že leta med najbolj priljubljenimi pokazatelji igričarske zmogljivosti računalnikov – ponudi oceno tako za grafično kot za računsko moč.
Nova Ryzena sta odlična izbira za poceni zabavniški namizni računalnik. Če bi morali izbirati med njima, bi se raje odločili za 3300X. Po drugi plati pa se ne moremo znebiti slutnje, da so tole vendarle zadnji primerki klasičnih štirijedrnikov, ki so navdušili. Tudi igre se neustavljivo usmerjajo v večnitnost in v srednjem cenovnem razredu bi že priporočili vsaj šestjedrnik, saj je treba misliti na prihodnost. Tudi ta niša se tako nezadržno zapira.
AMD Ryzen 3 3100
Cena: 110 EUR
Za: Zelo ugodna cena, konkurenčna hitrost med štirijedrniki.
Proti: Majhno število jeder pomeni, da lahko kmalu zastari.
AMD Ryzen 3 3300X
Cena: 140 EUR
Za: Zelo ugodna cena, konkurenčna hitrost med štirijedrniki.
Proti: Majhno število jeder.
