Res znate izkoristiti podatke?
Podjetja so sredi številnih globokih sprememb: količina razpoložljivih podatkov in hitrost pridobivanja novih podatkov se z leti hitro povečujeta, poslovni modeli in izboljšave procesov se vedno bolj zanašajo na podatke in analitiko. Kako je videti poslovanje, ki mu pravo pot kažejo podatki?
Marsikatero podjetje je že naletelo na ključni izziv podatkovne dobe: učinkovita in hkrati inovativna uporaba podatkov je mogoča le, če so zagotovljene zmožnosti za analitiko in upravljanje podatkov. Mnoga podjetja so že dosegla meje svojih IT-okolij in pristopa »več podatkov, tem bolje« ne morejo v celoti izkoristiti, saj jim najpogosteje (z)manjka kadrov ter znanja, kakovosti podatkov ali analitičnih sposobnosti. Velik pečat na področju analize podatkov je pustila tudi uredba GDPR – ob veliki poplavi informacij so morala podjetja poiskati načine za obdelavo podatkov na način, ki ne bo le v skladu z zakonskimi zahtevami, temveč bo hkrati pomagal izboljšati procese in olajšati vsakodnevno poslovanje (beri: odločanje).
Največja raziskava s področja poslovnega obveščanja, ki je temelj za kakovostne odločitve, BARC BI Trend Monitor 2020, je letos anketirala kar 2.865 uporabnikov, svetovalcev in prodajalcev rešitev BI. Njihovi odgovori ponujajo vpogled v dogajanje na trgu BI in prihodnost tega področja. Na področju poslovne inteligence postaja jasno, kaj so oziroma so bile muhe enodnevnice in kateri trendi bodo prevladovali tudi v prihodnje.
Delo na področju kakovosti in vizualizacije podatkov
Ugotovitve so precej zgovorne. Rezultati kažejo, da podjetja bolj kot same (osnovne in napredne) funkcije rešitev za poslovno obveščanje skrbi, kako in s čim bodo te rešitve hranila (beri: zalagala s podatki). Podjetja tako vedno več časa in sredstev namenjajo zajemu, pripravi in shranjevanju podatkov, torej tistim prvinam, ki so skupne tudi analitičnim rešitvam. Želijo si čim kakovostnejših podatkov, zato uvajajo različne rešitve za njihovo pridobivanje, čiščenje in obdelavo. Ugotovila so namreč, da zgolj imeti veliko podatkov ni dovolj. Slaba kakovost vhodnih podatkov namreč lahko postreže z vrsto napakami in nizko kakovostjo poročil, zato upade tudi kakovost poslovnih odločitev. Izzivov na tem področju ne manjka. Že samo neskladje med (vedno številnejšimi) viri in vrstami podatkov je dodalo nekaj več kompleksnosti v proces integracije podatkov, zato podjetja vedno bolj krepijo ekipe, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem kakovosti podatkov.
Vizualizacija podatkov ostaja na visokem drugem mestu, kar ne preseneča, saj ljudje lažje razumemo ustrezno grafično predstavljene podatke kot pa nepregledne vnose v tabelah. Orodja za vizualizacijo podatkov poslovnim uporabnikom pomagajo odkrivati podatke in povezave med njimi. Vedno nove vrste predstavitve podatkov, povezav in trendov, predvsem pa interaktivne rešitve, odločevalcem v podjetjih pomagajo hitreje razumeti trende in ugotoviti morebitna odstopanja ali anomalije. Izziv na področju vizualizacije pa je, kako prikazati na prvi pogled nepovezane podatke oziroma podatke, ki nimajo skupnega imenovalca.
Če je še lani visoko tretje mesto po pomembnosti zasedal t. i. samopostrežni BI, je ta letos nekoliko izgubil pomen, saj se nahaja na petem mestu prioritet podjetij. A to še ne pomeni, da si podjetja oziroma poslovni uporabniki ne želijo funkcionalnosti samopostrežništva, s katerim bi čim hitreje našli odgovore na svoja vprašanja. Razloge za to spremembo gre bolj iskati v dejstvu, da sta upravljanje podatkov in predvsem ustvarjanje podatkovne kulture postala pomembnejša dejavnika.
Strmoglavljenje mobilnega BI
Zelo zanimivo je opazovati trend mobilnega poslovnega obveščanja. Če je še pred leti veljal za enega imperativov podjetij, ki so želela zaposlenim omogočiti, da BI-orodja uporabljajo kadarkoli in kjerkoli, torej tudi na mobilnih napravah, je mobilni BI letos pristal šele na 15. mestu. Kako si to razlagamo? Mobilne BI-aplikacije bodisi niso več tako pomembne za podjetja ali pa obratno – vsaka BI-rešitev že premore mobilno komponento, torej mobilni BI podjetja že imajo in ni več ena ključnih prioritet.
Med trendi, ki so od lanskega leta do letošnjega nazadovali na področju BI, velja omeniti še rabo umetne inteligence in strojnega učenja. Pričakovali bi, da bo njuna raba rasla, a očitno imajo podjetja letos drugačne prioritete in je uvajanje najnovejših tehnologij doživelo (začasno) stagnacijo.
Pravcati zaton pa je doživel oblačni BI. Če so še pred leti vsi ponudniki in tudi podjetja poudarjali pomen selitve poslovnega obveščanja v računalniški oblak, je ta zdaj precej nizko na seznamu prioritet. Množične selitve BI in analitike v računalniške oblake so se upočasnile, razloge pa gre iskati predvsem v tem, da z velikim obsegom podatkov in zato bremen, ki se obdelujejo, tudi oblačne storitve niso več poceni. Velika podjetja zato že vračajo analitiko in BI na lokacijo oziroma v lastne podatkovne centre, tudi z izgovorom večjega nadzora in strahu pred tem, da bi se v (javnem) oblaku do njih lahko dokopali nepridipravi ali konkurenca.
Kultura, kultura, kultura
Podjetjem postaja jasno, da lahko samo tisti, ki znajo pravilno ravnati s podatki in jih uporabljati za pravi namen, ustvarijo resnično dodano vrednost. Poslovna okolja čaka tudi podatkovna preobrazba – iz (pretežno) izolirane in projektno naravnane uporabe podatkov v popolnoma podatkovno gnano kulturo poslovanja. Toda kako se lahko podjetja, ki ji ženeta »nagonsko« odločanje in delovanje, spremenijo v podjetja, kjer poslovanje temelji na podatkih in vpogledu vanje?
Ustvarjanje kulture, ki temelji na podatkih, pomeni nadomestiti občutek v črevesju z odločitvami, ki temeljijo na dejstvih, pridobljenih iz podatkov, pa naj gre za preproste ključne številke in kazalnike, kot so prihodki ali dobiček, rezultati naprednih analitičnih modelov ali celo kvalitativni podatki.
Koncept kulture, ki temelji na podatkih, obravnava podatke kot glavni vir za spodbujanje globljega vpogleda v poslovanje na vsakem oddelku in celo posameznem delovnem mestu. Končni cilj je omogočiti vsem zaposlenim, da aktivno uporabljajo podatke za izboljšanje svojega vsakodnevnega dela in v celoti izkoristijo potencial podjetja z boljšimi odločitvami ter učinkovitejšim delom.
Gradnja podatkovne kulture, ki podatke premakne v središče odločanja za vse uporabnike – od lastnika podatkov, prek podatkovnega znanstvenika do poslovnega analitika in nazadnje do vse zaposlenih, ki podatke uporabljajo pri delu – zahteva resen in dosleden pristop. Ubiranje bližnjic ne pride v poštev, saj če zaposleni ne razumejo, kaj pridobijo z rabo analitičnih in BI-orodij, se celotno podjetje oziroma organizacija ne moreta premakniti na višjo raven na lestvici digitalne zrelosti.
Predpogoji za vzpostavitev kulture, ki temelji na podatkih, so dostop do podatkov, njihovo upravljanje in kakovost, metodološka znanja analize podatkov in ustrezne tehnologije za njihovo pripravo ter analizo. Kako razložiti zaposlenim, naj vendarle poskrbijo za čim kakovostnejše podatke, opravijo analize, jim zaupajo in na njihovi podlagi sprejemajo poslovne odločitve, pa mora ugotoviti vsako podjetje samo zase ...