Reševanje Rubikove kocke na vrtiljaku

Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.

Medtem ko se vodstva omenjenih organizacij že precej dobro zavedajo, da živimo v svetu, ki temelji na podatkih in zahteva vrsto digitalnih spretnosti in inoviranje skozi oči strank, je spreminjanje obstoječega stanja vse prej kot lahka naloga. Spreminjanje »statusa quo« namreč za seboj potegne tudi spreminjanje celotne kulture podjetja, saj mora to dati prednost dolgoročni digitalni preobrazbi, vse skupaj pa spominja na poskus reševanja Rubikove kocke na vrtiljaku. Digitalno poslovanje podjetje vleče na vse možne strani, vodstvo pa je tisto, ki mora določiti pravo smer in jo po potrebi prilagajati. A za kaj takega potrebuje jasno strategijo in usmeritve, na osnovi katerih bo preoblikovalo ključne poslovne procese, sprejelo nove ključne kazalnike uspeha in poskrbelo za bolj prilagodljivo in transparentno poslovanje. Za tiste, ki jim bo uspelo, bodo nagrade bogate. Podjetjem, ki se niso (oziroma ne bodo) digitalno preoblikovala, ostaja le lokalen domet, drugim pa se odpre širni digitalni svet.

Statistike zaenkrat kažejo strašljivo visok delež neuspešnih projektov s področja digitalne preobrazbe. Kakšne napake delajo podjetja? Izkušnje iz tujine kažejo, da se preveč posvečajo le sebi, namesto da bi v ospredje postavila stranke, uporabnike in zaposlene. Ti morajo biti v strategiji digitalne preobrazbe prvi, saj ni uspešne preobrazbe, ki se ne bi dotaknila vseh por poslovanja, torej ne da bi jo začutile stranke in zaposleni. Podjetja morajo zato več časa in virov nameniti razumevanju želenih sprememb – kaj oziroma česa si želijo tisti, zaradi katerih posel sploh obstaja. Za uspeh digitalne preobrazbe je v vsakem primeru najpomembnejši človek. Pogosto tisti posameznik ali skupina ljudi, ki jo v podjetju vodi. Ta ima moč uvajanja sprememb, obenem pa mora imeti tudi potrebne veščine in miselno širino, da razume, kako želi poslovati v prihodnje in zakaj. Imate vse sestavine za uspešno preobrazbo?