Rešimo PC!

Prvič, odkar so se pojavili pred skoraj tremi desetletji, so računalniki PC resno ogroženi od strani manjših, sodobnejših, preprostejših naprav, kot so tablice in pametni telefoni (najbrž je le še vprašanje časa, ko jim ne bomo več rekli telefoni). Morda je še prezgodaj govoriti o čemerkoli, kar je podobno koncu, toda upad prodaje v Evropi za skoraj 18 % v prvem četrtletju letošnjega leta daje kljub temu veliko misliti. Kaj se dogaja? Kje je zdaj vsa tista inovativnost, ki smo jo videli v preteklih letih? Se je mar v celoti preselila med telefone in tablice? Ali PC standard res nima več kaj ponuditi? PC preprosto ni več zanimiv?

18. 5.

Če se kdo ne strinja z zgornjimi ugotovitvami, je to družba Intel, ki prispeva srce tistega, čemur pravimo PC. Morda pa so prav zaradi zgornjega prešli v ofenzivo, ki je nismo videli že vrsto let. V nasprotju s pričakovanji glede razvojnih ciklov so strateškim partnerjem napovedali, da bodo še pred koncem leta predstavili povsem novo generacijo procesorjev, ki bo bistveno bolj varčna ob enaki hitrostni zmogljivosti kot danes. En poln akumulator tipičnega prenosnika bo zadostoval za ves dan dela. Tehnologija Fast Flash Standby pa bo ponudila skoraj trenuten zagon iz mirovanja, ob pomoči pomnilnikov Flash RAM. Intel napoveduje poleg klasičnih prenosnikov še tako imenovane konvertirance (convertible) in drsnike (slider), ki bodo zapolnili vrzel do tablic. Zanimivi bodo zlasti drsniki, kjer bomo po vzoru telefonov tipkovnico potegnili ven iz ohišja, če in kadar bo nujno. Pa bo vse to dovolj za povrnitev uspeha?

29. 4.

Če lahko verjamemo neuradnim dokumentom, ki so pricurljali iz Samsunga in Qualcomma, bo imel Intel kljub vsem naporom vse hitrejšo in močnejšo konkurenco na področju izdelkov za mobilne naprave. Qualcomm tako za začetek naslednjega leta priprava novo generacijo procesorjev Snapdragon, ki bo delovala s taktom 2,5 GHz (danes je največ 1,5 GHz), ob tem pa bo porabila kar 75 % manj energije. Zanimivo, da vso dodatno moč v dokumentu namenjajo predvsem področju iger. Dokument je razkril tudi nekaj orisov, kakšne tehnične značilnosti lahko pričakujejo od tablic v naslednjem letu: visoka ločljivost 1080p, tako na zaslonu kot pri predvajanju vsebin, 3D kamera, podpora prostorskemu zvoku Dolby 7.1 in vgrajeni fotoaparati z ločljivostjo kar 20 milijonov pik.

15. 5.

Komaj spočet vmesnik Thunderbolt, ki je premiero doživel v najnovejših prenosnikih Apple Macbook, doživlja že prvo preizkušnjo oziroma zmedo. Sony menda pripravlja prenosne računalnike, ki bodo sicer podpirali Thunderbolt, vendar bo fizični vmesnik v obliki priključka USB, in ne DisplayPort kot pri Applu. Kakšen standard pa je to, če lahko vsak izdelovalec uporablja svoje vtičnice? Tega se očitno zavedajo v HPju, kjer so menda za pravkar predstavljeno generacijo prenosnikov sprva načrtovali Thunderbolt, vendar so se na koncu odločili za (bolj standardiziran) vmesnik USB 3.0. Ah, računalniška industrija se, kot kaže, ne bo nikoli naučila, da v takih primerih izgubijo vsi po vrsti.

11. 5.

Ameriško zvezno tožilstvo je po osmih letih končalo nadzor družbe Microsoft v poravnavi iz leta 2002, ko je bil velikan iz Redmonda obdolžen monopolnega ravnanja. Medtem se mnogi sprašujejo, kaj je bilo pravzaprav z dragim in odmevnim sodnim procesom sploh doseženo. To, da mora Microsoft razkriti komunikacijske protokole drugim ponudnikom, pa tudi številni drugi ukrepi danes domala niso več pomembni. Je pa zdaj vprašanje, kako bo Microsoft ravnal v prihodnje, ko mu DOJ ne diha več za ovratnik.

9. 5.

Intel ocenjuje, da bo leta 2015 v internet in na storitve v oblaku priključenih že več kot 15 milijard inteligentnih elektronskih naprav. Drugače povedano: približno dve na vsakega prebivalca planeta. Intel trdno verjame, da bo praktično vsaka naprava, ki ima procesor in zmožnost komuniciranja, tako ali drugače povezana z internetom. Hkrati pa opozarjajo na vpliv vseh teh novih naprav v luči potreb po vedno večji komunikacijski pasovni širini in na vse večje težave pri učinkovitem upravljanju tolikšnega števila naprav.

5. 5.

Internet vse bolj vpliva na distribucijo vsebin, in to ne zgolj večpredstavnih. Activision, eden izmed največjih izdelovalcev iger, je sporočil, da danes že približno polovica od 1,4 milijarde dolarjev prihodkov prihaja prek spletnih nakupov ali storitev. Poleg tega se delež elektronske distribucije hitro povečuje, kar pomeni, da resno razmišljajo o zmanjšanju ali celo opustitev objave iger na optičnih nosilcih.

28. 4.

Po dogajanjih in podatkih iz zadnjih mesecev lahko ugotovimo, da je Google TV eden večjih spodrsljajev tega izdelovalca. Izdelek je, preprosto rečeno, prišel prezgodaj na trg, medtem ko marsikaj še ni bilo dorečeno. Podatki o prodaji prvih sprejemnikov Logitech Revue kažejo, da je bilo prodano le za okoli 5 milijonov dolarjev izdelkov, kar 72 % manj od pričakovanih 18 milijonov. Kupci morajo za uporabo sistema kupiti razmeroma drago strojno opremo, sistem pa je kompleksen za rabo. V ZDA tekmeci, kot je Netflix, ponujajo cenejše alternative zgolj z uporabo spletnega brskalnika. Predvsem pa je Google naredil strateško napako, da je izdelek napovedal, preden je dosegel dokončni dogovor s ponudniki vsebin. Zato zdaj Google TV zaenkrat ostaja brez poglavitne atrakcije, ki bi lahko pospešila prodajo. Tudi velikim ne gre vselej vse od rok.

9.5.

Apple in Google tekmujeta s presežki. Prvi je po vsakoletni raziskavi finančne družbe Millard Brown Optimor postal svetovno največ vredna tržna znamka z oceno, ki znaša vrtoglavih 153 milijard dolarjev, 84 % bolje kakor leta 2010. Google je na tej lestvici na drugem mestu s 111 milijardami dolarjev vrednosti in celo 2 % upadom glede na lansko leto. Sledijo IBM, McDonalds in šele na petem mestu Microsoft s skupno 78 milijardami dolarjev tržne vrednosti. Tudi tu je indeks glede na preteklost 2 %, le da v tem primeru predstavlja rast. V drugi raziskavi s strani družbe Harris Interactive pa so merili ugled izdelovalca. Na prvem mestu je Google s 84,05 %, tokrat pa je Apple drugi z 82,05 %. Sledijo Intel in Amazon, Microsoft pa je šele na 16. mestu (80,16 %).

10. 5.

Raziskava družbe Consumer Reports je pokazala, da od skupno 20 milijonov mladoletnikov, ki uporabljajo Facebook, kar 7,5 milijona redno krši pravila in politiko spletne storitve. Facebook namreč narekuje, da mora uporabnik imeti najmanj 13 let. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je od tega okoli 5 milijonov takih, ki so celo mlajši od 10 let. Vprašanje pa je, koliko od teh je bilo pred uporabo podučenih o nevarnostih, da ne padejo v pasti v tem družabnem omrežju.