Resna igrača
DJI se je trdno odločil, da drugim ne bo prepuščal neba, zato svojo floto dronov redno osvežuje z novinci.
Tokrat je na vrsto prišel osveženi model Air in lahko rečemo, da je doživel temeljito prenovo. O zunanjosti ne bomo izgubljali besed. Podobno kot so snovalci naredili z modelom Mini, je doživel tudi Air 2, le da tokrat po velikosti med zadnjim in še vedno aktualnim Pro 2. Dolgočasna sivina, zložljive noge in pomembna sprememba – propelerji. Ti so tokrat zložljivi in konkretno tišji kot pri predhodniku. Večja teža, novinec namreč tehta 570 gramov oziroma 140 več kot predhodnik, je prinesla še eno pomembno spremembo, močno izboljšan čas letenja. Po novem ta znaša 34 minut namesto prejšnjih 21, kar je konkreten skok. Dodajmo še povezavo Ocuysnc 2, ki je konkretno boljša od Wi-Fi povezave in dovoljuje daljši doseg, in dobimo grobo sliko novinca.
Mavic Air 2 je tipičen predstavnik zadnje linije dronov DJI. Klasična oblika z zložljivimi držali za propelerje in zložljivi propelerji so postali tako rekoč standard. S tem je zložen dron krepko manjši, pri letalnih lastnostih pa se ne pozna tako rekoč nič. Baterija je tokrat na gornji strani, na straneh najdemo vtič USB C in mesto za pomnilniško kartico, na spodnji strani je novinec pridobil pristajalno lučko. Kamera je vpeta v poseben gibljiv nosilec, ki omogoča premikanje levo, desno, gor, dol in umirja tresljaje, ki jih povzroča gibanje oziroma propelerji. Air 2 ima enako število tipal kot predhodnik – na prednji, zadnji ter na spodnji strani. Stranskih tipal, kot jih ima Mavic Pro, nima. Kamera se ponaša z malenkost večjim tipalom in 48 milijoni točk. Izhodna ločljivost je običajno 12-milijonska, ker združuje pike, a je po želji mogoče vklopiti tudi 48-milijonsko. Daljinski krmilnik prav tako spada v skupino celovite prenove. Večji je, telefon se tokrat vstavi v nosilec z gornje strani. Ocusync 2 povezava je znana že iz prvega Mavica Pro in naj bi imela v teoriji domet do 12 kilometrov. Zakon sicer pravi, da mora dron ostati v vidnem polju upravljalca, kar pomeni okoli 500 metrov. Prejšnji model je pri tej razdalji že lahko imel težave, še posebej, če so bili v bližini drugi Wi-Fi oddajniki, medtem ko novinec teh težav nima.
Ta je, kar se letalnih lastnosti tiče, podoben predhodniku, a z daljšim časom letenja. Tišje propelerje smo že omenili, na eni strani zaradi drugačne oblike, na drugi zaradi velikosti in s tem nižjih obratov. Kljub enakemu številu tipal pa ima močno izboljšano izogibanje objektom in sledenje. Z zadnjim smo imeli nekaj težav, predvsem zaradi premajhnega izstopanja iz okolice, medtem ko je izogibanje preprekam na poti delovalo odlično. Od dreves, ki se jim je dron elegantno izognil enkrat nad krošnjami in drugič pod njimi, do tanjše palice, ki jo je brez težav obšel. Glede na to, da nima stranskih tipal, je to konkreten napredek v primerjavi z vsemi ostalimi iz serije Mavic. Zelo dobro deluje tudi kroženje okoli določene točke in na splošno smo bili z letalnim delom zelo zadovoljni. Kamera z 12 oziroma 48 milijoni točk je sicer malo boljša kot pri predhodniku, a bistvene razlike v kakovosti fotografij nismo opazili. Občutljivost ISO je narasla za eno stopnjo, po novem v ročnem načinu do ISO 6400. Dron zna sam zelo dobro zajeti posnetke HDR in jih tudi sestaviti, tako v načinu JPEG kot RAW. Razlika je opazna in tudi uporabna. V nasprotju z Mavicom Mini zna Air 2 brez težav opraviti s panoramskimi fotografijami, tako 180- kot 360-stopinjskimi, pozna pa tudi pokončne panoramske posnetke. Posname jih bistveno hitreje kot predhodnik, poleg tega jih tudi hitreje in natančneje sestavi. Video način ima najvišjo ločljivost 4K, tako kot predhodnik, z malo višjim bitnim pretokom do 120 Mb/s. Presenetilo nas je snemanje v načinu HDR, ki ga dron brez težav opravi tudi v načinu 4K. Med ostalim zmore posneti do 240 posnetkov na sekundo v polnem načinu HD, kar je že uporabno za upočasnjene posnetke.
Po novem so torej vsi droni DJI med seboj podobni, razlikujejo se predvsem po teži, velikosti in zmogljivostih. Air 2 predstavlja zlato sredino za tiste, ki se jim zdi Mavic Mini premalo zmogljiv, in one, za katere je Mavic Pro 2 predrag. Kamera je res slabša, se pa zato odkupi z video posnetki HDR, ki so navdušujoči, vsaj za nas amaterje. Tudi fotografske lastnosti so spodobne, čeprav tu večje tipalo vseeno igra pomembno vlogo. Vsekakor zanimiv letečko, ki ponuja kar nekaj zanimivih in uporabnih možnosti tako za amatersko kot bolj resno rabo. Podatek, ki tudi ni zanemarljiv, je cena, ki je enaka, kot jo je imel Mavic Air na začetku prodaje, in je poskočila, kot se to dogaja v foto svetu. Vsekakor priporočamo nakup kompleta fly more, saj vsebuje dve dodatni bateriji, več rezervnih propelerjev ter zaščitno torbico. V amaterski in tudi profesionalni prevladi neba DJI tako rekoč nima konkurence. Francoski Parrot se je namreč tako rekoč umaknil iz potrošniškega segmenta, resno konkurenco na drugi strani Atlantika predstavlja le Skydio, ki stavi na še večjo avtonomnost in sledenje. Na srečo je vsaj razpon izdelkov pri DJI dovolj velik in pokriva več, kot lahko amaterji izkoristimo.
DJI Mavic Air 2
Posodil: Onedrone.si
Cena: 850 EUR
Za: Čas letenja, dobro izogibanje, avtonomnost.
Proti: Foto tipalo bi lahko bilo še večje, nima zaslonke.
