Rojstvo novega formata

Nenadejan uspeh Apple iPada je tako rekoč čez noč spremenil tablične računalnike iz večne obljube v tržno uspešnico. V nadaljevanju leta 2010 lahko pričakujemo pravo poplavo različnih izdelkov z vseh koncev sveta, in to na zelo različnih strojnih in programskih platformah.

V zadnjih letih smo že nekako vajeni, da se tisto, česar se dotakne Apple, tako rekoč čez noč spremeni v zlato. Vsaj zanje. To se je začelo približno s prihodom predvajalnikov iPod, nadaljevalo s pametnimi telefoni iPhone in zdaj doseglo vrh s tabličnimi računalniki iPad. Resnici na ljubo je bilo pred prihodom iPada glede možnosti uspeha tega izdelka precej dvomov. Mnogi so opozarjali, da utegne biti tablični računalnik največja napaka podjetja iz Cupertina v zadnjih letih.

Res je, da je po malo več kot mesecu dni od začetka prodaje težko in nehvaležno soditi o dolgoročnih vplivih in možnostih, toda milijon prodanih iPadov v zgolj 28 dnevih, nov rekord, ki je zasenčil še tako svetel uspeh telefonov iPhone, ne more nikogar pustiti ravnodušnega. V takem tempu bo Apple do konca leta morda res dosegel na začetku leta izrečeni, za mnoge še vedno nepojmljiv cilj - prodati 10 milijonov tabličnih računalnikov. To pa je že samo po sebi številka, ki omogoča, da bodo iPad in nedvomno številni posnemovalci ostali med nami tudi v prihodnje. Priznati je treba, da Apple odlično obvladuje trženje in kovanje železa, dokler je še vroče.

Uspeh iPada prihaja v časih, ko se računalniška industrija ukvarja s posledicami svetovne gospodarske, pa tudi druge, morda manj očitne krize, lastne za to industrijo, ki že lep čas išče novih priložnosti, idej, tržnih niš na področju osebnih računalnikov, zasičenim z izdelki, hudo konkurenco in vse nižjimi cenami.

Apple Newton je bil pred svojim časom, žal zato eden večjih spodrsljajev Applea.

Od poletja naprej lahko pričakujemo prihod številnih alternativ, ki bodo na voljo v različnih pojavnih oblikah, tako kar zadeva velikost, obliko, opremljenost, namembnost kot tudi platforme. Svoje izdelke pripravljajo Microsoft na podlagi že preizkušene platforme Windows, pa Google s posebno različico platforme Android in od nedavna Hewlett-Packard s prevzemom družbe in izdelkov Palm. Nedvomno pa se s tem seznam še ne konča, zagotovo se bo našlo še kaj. Tablični računalniki torej niso več stvar pobude enega samega izdelovalca, temveč pojav, ko vsakdo poskuša z lastno zamislijo in platformo prodreti na trg, ki še ni zasičen. Konkurenca, ki je dovolj raznolika, da bo morda spodbudila razvoj kot v najboljših časih osebnega računalništva.

Med računalnikom in telefonom

Preden se poglobimo v pregled tega, kar nas čaka, moramo nedvomno razčistiti, komu so tabličnih računalniki sploh namenjeni in za kaj. Javno mnenje namreč že dolgo ni bilo tako razdvojeno. Če odmislimo tistih nekaj milijonov, ki so se ali se še bodo odločili za iPad ali njegove posnemovalce, je silno veliko skeptikov, ki v tablične računalnike preprosto ne verjamejo. Za mnoge so ti računalniki bodisi preveliki pametni telefoni ali pa zgolj podhranjeni, okrnjeni, skratka napol uporabni osebni računalniki. Naprave, ki so nekje vmes na nedefiniranem območju in s tem prej modna muha kot uporabni izdelki.

Če jih primerjamo s prenosnimi računalniki, jim mnogi očitajo, da v izvedbi, kot je iPad, nimajo tipkovnice, zaslon je manjši kot pri prenosnikih, zaradi manjših mer je manj vmesnikov, pomnilnika in tako naprej. Vse to drži, vendar le, če jih skušamo uporabljati kot nadomestilo za prenosnike, to pa seveda niso.

Če jih po drugi strani primerjamo s pametnimi telefoni, so preprosto preveliki, da bi jih v vsakem trenutku nosili s sabo. Kar ne gredo v žep, so v očeh mnogih neuporabni, zgolj še ena naprava, ki jo vlačimo s sabo naokoli. Za tistih nekaj funkcij, ki jih potrebujemo na pametnem telefonu, so preveč, po drugi strani pa se nihče ni voljan odpovedati telefonu na račun večje naprave. Vse to drži, vendar le, če jih skušamo uporabljati kot nadomestilo za telefone, to pa seveda niso.

Ključno vprašanje je, ali je v našem življenju še prostora za nekaj vmes? Ali smo še pripravljeni narediti prostor za tretjo napravo, ki nas bo spremljala v vsakdanu? Zagovorniki trdijo, da se časi spreminjajo in moramo na računalniške naprave vse bolj gledati kot na naprave za potrošnjo informacij, ne zgolj kot na naprave za vnos in obdelavo podatkov. Če potrebujemo predvsem slednje, bomo to laže naredili z običajnimi računalniki, prenosniki, ki tudi v prihodnje ne bodo izginili.

Toda pomislimo za trenutek na informacije v digitalni obliki, ki nas obkrožajo. Spletne strani, elektronsko pošto, igre, filme, glasbo, fotografije, elektronske knjige in časopise. Za spremljanje, branje, morda manjše poizvedbe in krmiljenje ne potrebujemo polnega računalnika, mobilni telefon pa ima premajhen zaslon, da bi večino od naštetega spremljali ali uporabljali na kakovosten način.

Tablični računalniki, vsaj takega tipa, kot je iPad, so torej namenjeni predvsem potrošnji digitalnih vsebin. In, da, s tem so neposredni tekmeci podobnih naprav, ki prav tako v tem času doživljajo velik uspeh - bralnikom elektronskih knjig. Ali je zgolj naključje, da je Apple ob predstavitvi iPada med največjimi novostmi omenil prav njihovo novo knjigarno iBooks?

V primerjavi s bralniki knjig imajo tablični računalniki kar nekaj prednosti. Zasloni so barvni, odzivni, torej primerni za prikaz informacij v barvah, filmov, fotografij, kjer bralniki vsaj v današnji obliki niso primerni. Nismo torej omejeni le na en vir informacij (knjige), temveč lahko pregledujemo vse po vrsti. Tam, kjer je treba, imamo na voljo funkcije za krmiljenje programov, tudi možnost vnosa podatkov (recimo pri spletnem brskalniku), za to pa ne potrebujemo vselej tipkovnice prenosnega računalnika. Poudarek je na majhni teži in merah, da lahko tablico uporabimo tudi, kadar smo, denimo, zleknjeni v postelji oziroma povsod tam, kjer bi sicer držali v rokah knjigo. Zato bo v prihodnje še veliko prizadevanj, da bi tablični računalniki predvsem po teži dosegli to raven.

Bill Gates je osebno eden večjih zagovornikov tabličnih računalnikov. Njihov prihod je napovedoval že pred desetimi leti.

Tablični računalniki gradijo uspeh predvsem na možnosti preprostega pregleda vsebin - primer Apple iPad in elektronske knjige iBooks.

Seveda imajo tudi bralniki elektronskih knjig nekaj prednosti, kot so zaslon z elektronskim črnilom, ki je bolj podoben papirju in s tem primernejši za prebiranje informacij. Pa poraba energije je precej manjša. Toda to so prednosti, ki proti tabličnim računalnikom vzdržijo le do določene mere. Prepričani pa smo, da na tem področju še ni izrečena zadnja beseda. Bralniki bodo prej ali slej dobili barvne zaslone in tablični računalniki bodo postali še manjši, tanjši in lažji. Smiselno je torej napovedati, da se bodo nekega dne oboji zlili v eno napravo.

Bistvo tabličnih računalnikov pa ni zgolj v izvedbi strojne opreme. To je morda najočitnejša lastnost na prvi pogled in otip, za uspeh pa ima vsaj tolikšen pomen tudi uporabniški vmesnik oziroma programska oprema. Tu je Apple potegnil zelo pametno potezo in pri iPadu uporabil okolje, ki je sposojeno pri pametnih telefonih. Za prebiranje informacij in krmiljenje zgolj s prsti je ta nedvomno bolj uporaben od sistema MacOS X, ki ga najdemo pri prenosnikih in namiznih računalnikih. Prav tu morda tiči vzrok, zakaj drugod, denimo pri Microsoftu, doslej s tabličnimi računalniki na temelju okolja Windows niso dosegli želenega uspeha. Vmesniki za običajne osebne računalnike so za zgoraj zapisani seznam nalog in vlog tabličnih računalnikov preprosto preveč. Za uspeh je bilo treba stvari poenostaviti.

Digitalna simbioza

Med množico zamisli, s katerimi se poigravajo izdelovalci bodočih tabličnih računalnikov, najdemo tudi ideje o tako imenovanih "partnerskih napravah" (companion device). Gre za tablične računalnike, ki imajo nalašč okrnjene nekatere funkcije, praviloma komunikacijske, za mobilne komunikacije pa se tesno povezujejo z mobilnimi telefoni. Pred časom je ta koncept že preizkušal Palm z mini prenosnikom Foleo, a je neslavno propadel.

Slišati je, da se zdaj s podobno zamislijo ukvarja Research In Motion, izdelovalec Blackberryev, ki menda za konec leta načrtuje tablični računalnik z 8,9-palčnim zaslonom. Neimenovana naprava naj bi se tesno povezovala s pametnimi telefoni, namenjena pa bo pretežno za večpredstavne naloge in tam, kjer je zaslon telefonov premajhen. Govorimo o gledanju filmov, brskanju po spletu in predvsem branju elektronskih knjig. Če so neuradne informacije pravilne, je imel RIM pred prihodom Apple iPada v mislih predvsem napravo, ki bi bila alternativa bralnikom elektronskih knjig, saj naj bi imeli prvotni prototipi celo sivinski zaslon namesto barvnega.

Zdi se, da bo imel zdaj tablični Blackberry barvni zaslon, ni pa tudi izključena možnost različic, ki bi ponujale vgrajeno telefonijo. Več je ugibanj okoli operacijske sistema in uporabniškega vmesnika. Naravna pot bi bila modificirana različica Blacberry OSa, vendar to še ni rečeno. Zlasti zato, ker je RIM v zadnjih letih kupil kar nekaj podjetij z izdelki, ki bi lahko bili uporabljeni v tej napravi. Predvsem podjetje QNX, znanega izdelovalca operacijskega sistema na podlagi Unixa, ki je kakor nalašč za mobilne naprave. Kupili so tudi družbi Dash in Viigo, obe kot ponudnika inovativnih programov in spletnih storitev.

www.blackberry.com

Kdor čaka, dočaka

V računalniški industriji se praviloma dogaja, da neka zamisel ali izdelek preživi le, če razmeroma hitro pridobi kritično maso, drugače je obsojena na bolj ali manj hitro stagnacijo in zaton. Precej bolj poredko se zgodi, da neka stvar uspe po dolgih letih životarjenja na obrobju. Toda pregovor pravi, da izjeme potrjujejo pravilo. Za tablične računalnike bi lahko zapisali, da zdaj živijo že drugo ali celo tretje življenje. Po zgoraj zapisanih pravilih bi morali ti izdelki že zdavnaj utoniti v pozabo.

Tablični računalniki kot zamisel namreč niso nobena novost. Prav ironično je, da je bil prav Apple tisti, ki je koncept poskušal uveljaviti že pred skoraj dvema desetletjema. Leta 1989 so se lotili razvoja projekta, ki se je leta 1993 materializiral v obliki računalnika Apple Newton. Ta je imel zaslon občutljiv za dotik s peresom in inovativen uporabniški vmesnik. Za tiste čase je bila to prava revolucija, ki pa je ni tedaj skoraj nihče razumel. Newton zato še danes velja za enega največjih spodrsljajev družbe Apple. Newtone oziroma platformo MessagePad so dokončno opustili leta 1998.

Leta 2001 se je nato za tablične računalnike spet ogrel Microsoft, natančneje, njegov prvi mož Bill Gates, ki je še danes goreč privrženec teh naprav. Še vedno je svež spomin na njegov nagovor na enem od zadnjih sejmov Comdex v Las Vegasu, kjer je z video posnetkom pričaral prihodnost, dobesedno prepleteno s tabličnimi računalniki. Prihodnost, ki se še danes ni povsem materializirala. Microsoft je podporo za delo s peresom začel vgrajevati v svoj operacijski sistem od različice Windows XP naprej, računalnike pa so poimenovali Tablet PC. Toda uspeh ni bil tak, kot so pričakovali. Zamisel je dobila tudi nekatere izvedenke, kot so na primer računalniki UMPC, na moč podobni temu, kar danes ponuja iPad, pa vendar se iz nekega vzroka stvar ni povsem prijela.

Nato so pred nekaj leti prišli na vrsto pametni telefoni, ki so s časom dobili zaslone, občutljive za dotik. Kmalu je postalo jasno, da utegne biti to platforma tudi za kaj večjega, kot so sami telefoni, saj operacijski sistemi in zmožnosti, zlasti v funkciji mobilnega dostopa do interneta, ponujajo številne možnosti, za katere so telefoni premajhni. Apple je bil prvi, ki je "napihnil" svoj iPhone, vendar podobne projekte danes zasledimo pri praktično vseh izdelovalcih platform za mobilno telefonijo, pa tudi širše.

Razlogov, zakaj so tablični računalniki postali vroča zadeva prav danes in ne pred desetimi ali celo dvajsetimi leti, je več, a noben ni tako očiten in velik, da bi sam po sebi predstavljal premik v tehnologiji in razmišljanju. Lahko bi rekli, da je moralo priti več stvari na svoje mesto, da smo prišli do točke, kjer smo danes. To na neki način spominja na drug primer v nedavni preteklosti, ki je zelo podoben. Podjetje Palm (ki ga je pravkar prevzel Hewlett Packard), je svoje prve dlančnike ponujalo vrsto let, pa ni doseglo prav velikega preboja. Nato se je nekega dne nekaj spremenilo, dlančniki so se začeli združevati z mobilnimi telefoni, vse drugo pa je zgodovina.

Nekaj podobnega se je zgodilo s tabličnimi računalniki, vendar precej bolj neopazno. Morda je k temu prispeval prihod zaslonov, ki so občutljivi za večkratni dotik in omogočajo, da programsko opremo krmilimo na inovativen, celo zabaven način. To so tisti majhni tehnološki preboji, ki sami po sebi pomenijo razmeroma malo, združeni v celoto pa pomenijo zanimivo novost. Zagotovo pa je, da so potenciali še neizkoriščeni in prav to je tisto, kar navdušuje na eni strani razvijalce, na drugi strani pa njihove uporabnike.

Novi vzornik - Apple iPad

Še pred kakim mesecem bi članek o tabličnih računalnikih začeli s kakim drugačnim uvodom, danes pa se je ob omenjanju teh naprav skoraj nemogoče ogniti omenjanju in opisovanju Applovega najmlajšega izdelka. Po svoje je prav zanimivo, že skoraj smešno, da je mesec dni star izdelek deležen tolikšne pozornosti in pisanja strokovne javnosti, da je o njem skoraj že vse znano. Ker smo ga natančneje opisali v prejšnji številki, bomo tokrat le povzeli povedano za lažjo primerjavo z drugim rešitvami, ki so ali bodo v kratkem na voljo na trgu.

Na Apple iPad lahko v marsičem gledamo kot na povečan telefon iPhone. Operacijski sistem je domala enak, na njem lahko poganjamo celo programe za iPhone, čeprav je zaslon večjih mer in ločljivosti. Tudi oblikovno je iPad zvest posnetek sloga, ki ga je vpeljal iPhone, in je po esencialnosti tipičen izdelek družbe Apple. Zaradi zaobljenih oblik je eleganten in na videz lahkoten, čeprav je v resnici nekaj težji od tega, kar bi pričakovali.

Glede na velikost računalnika, vsaj v primerjavi s telefoni, ima presenetljivo malo tipk in še manj vmesnikov. Tipka je le ena in nas hitro vrne na izhodišče v operacijskem sistemu, namesto vmesnikov pa najdemo le razširitveno režo za zunanje naprave in dodatke, za katere Apple mastno zaračuna.

Prav to je ena izmed glavnih kritik iPada - v osnovi nima ne vmesnika USB, ne reže za pomnilniške kartice, kar bi tudi glede na ceno, milo rečeno, pričakovali. Oboje lahko dosežemo z nakupom dodatka, a je nerodno uporabljati, zlasti kadar smo na terenu. Verjamemo pa, da bodo manjši izdelovalci kmalu začeli prodajati cenejše in bolj vsestranske dodatke, ki bodo to zapolnili. Če samo pomislimo, kako obširna je ponudba dodatkov za telefone iPhone in predvajalnike iPod, si lahko predstavljamo, kaj nas čaka tudi za iPad.

V Applovo uspešnico je vgrajen procesor A4, ki je pravzaprav le Appleov derivat arhitekture ARM. Mimogrede, procesorji arhitekture ARM so vgrajeni v 98% današnjih telefonov in mobilnih naprav. V osnovi lahko izbiramo med modeli s 16, 32 ali 64 GB. Ker je količina pomnilnika edina razlika med posameznimi modeli, se zdi pretirano, da na primer za 32 GB plačamo 100 evrov več kot za 16 GB.

V vse modele je vgrajen vmesnik Wi-Fi, ki je primarno sredstvo za komunikacijo z okolico, domačimi računalniki in internetom ter obenem nadomešča odsotnost drugih vmesnikov. Na voljo so tudi modeli 3G, ki k temu dodajajo vmesnik za omrežja HSDPA in EDGE z največjo prepustnostjo 7,2 Mb/s. Omeniti velja, da je vmesnik za mobilno omrežje v tem primeru namenjen predvsem za prenos podatkov, saj so telefonske funkcije, ki jih najdemo pri iPhonu, tu izpuščene.

Za strojno opremo bi lahko v celoti rekli, da je elegantno esencialna, a nič posebnega. Tako kot pri iPhonu zato pride v ospredje uporabniški vmesnik in na tisoče programov, ki so na voljo tako za iPhone kot tudi že optimizirani za iPad. Dostop imamo do spletnih trgovin iTunes in iBooks, kar je najbrž poglavitni vir zaslužka za Apple. Sedanji različici lahko zamerimo le zelo, zelo okrnjeno večopravilnost. Naenkrat lahko poganjamo le en program, razen nekaj vgrajenih, ki jih je naredil Apple. Toda to naj bi se dokončno spremenilo z novo različico operacijskega sistema, ki bo že pred poletjem na voljo najprej za iPhone in potem za tablice iPad.

Redki posebneži in prihajajoči plaz novosti

Zmotno bi bilo trditi, da so se tablični računalniki začeli šele z Applovim novincem. Že vrsto let je na trgu nekaj vztrajnih izdelovalcev, ki tablične računalnike kljub doslej skromnemu povpraševanju ohranjajo v ponudbi in jih celo občasno prenavljajo. Od velikih svetovnih izdelovalcev osebnih računalnikov ima skoraj vsak v programu vsaj po en model, ki je tablični ali pa tako imenovani hibrid.

Kajti različnih zamisli je na tem področju že toliko, da tablične računalnike lahko celo razdelimo v več razredov. V prvem bi bile tako imenovane plošče (lepše se sliši v izvirniku - slate computers), kjer so v ospredju čim manjše mere in teža, čeprav na ceno velikosti zaslona in strojne zmogljivosti. Apple iPad je značilen predstavnih tega razreda.

Potem so tu že prej imenovani Tablet PCji, ki so tipično še vedno brez tipkovnic, z večjimi zasloni in predvsem običajnimi operacijskimi sistemi za osebne računalnike. Ti so se uveljavili predvsem na področju profesionalne rabe, kjer jih v različnih oblikah uporabljajo zlasti na terenu, povsod tam, kjer uporaba klasičnih računalnikov ni smiselna ali pa je precej otežena. Pogosto so ti računalniki precej ojačani in odporni proti padcem, tekočini, prahu in še čemu. Niso prav lepi na pogled, še manj smo navdušeni, ko jih potežkamo, vendar so zato najboljši tam, kjer drugi nehajo delovati.

Intel potrjuje konkurenco iPadu

Intelov podpredsednik Mooly Eden je na srečanju z vlagatelji prvič javno prikazal in potrdil izid tabličnih računalnikov z Intelovo arhitekturo, ki bodo neposredni tekmeci uspešnemu Apple iPadu. Čeprav se je v govoru izogibal navedbam, kdaj bodo računalniki naprodaj in kdo jih bo ponujal, je zdaj jasno, da bodo uradno predstavljeni na junijskem sejmu Computex na Tajvanu.

Mooly je predvsem potrdil, da bodo novi računalniki precej zmogljivejši od tekmecev, saj bodo imeli procesorje z enojnimi, pa tudi dvojnimi jedri. Imeli bodo vmesnike USB, reže za pomnilniške kartice, video kamere, pa tudi vmesnike eSATA za priključitev zunanjih pomnilniških enot. Ob vsem skupaj je zanimivo, da je na predstavitvi sodeloval tudi Hewlett Packard, ki je ob nedavnem prevzemu družbe Palm po nekaterih informacijah zamrznil projekt HP Slate, ki je temeljil na Microsoftovih in Intelovih tehnologijah. Očitno informacija ni bila povsem točna ali pa so se akterji vnovič pogajali za strategijo.

Intel tabličnim računalnikom pripisuje zelo svetlo prihodnost. Direktor Paul Otellini je dejal, da pričakujejo v prihodnjih letih rast med 73 in 88 % na leto in skupno med 50 in 60 milijoni prodanih primerkov. Intel sicer skoraj enako platformo namenja tudi netbookom.

V pisarnah pa so večji uspeh dosegli tako imenovani hibridi, ki imajo tako klasično tipkovnico kot zaslon, občutljiv za dotik. Zaslon v vlogi tablice navadno zavrtimo okoli osi in poveznemo čez tipkovnico. Tak računalnik je pravzaprav dva v enem, zato je tudi dražji od običajnih prenosnikov in prav zato si ga moramo zelo želeti, da si ga privoščimo.

Platforma, ki je ena najmlajših, pa nekako ni prav zaživela, so tako imenovani računalniki UMPC (Ultra Mobile PC). So nekakšni predhodniki iPada in sorodnih izdelkov, vendar še vedno z okoljem Windows. Microsoft je pri njih predvsem zmanjšal zaslon in mere, vendar obenem ohranil potrebo po tipkanju, zaradi skromnih mer pa je taka raba dokaj problematična in med uporabniki ni dosegla pretiranega odobravanja. Upamo si trditi, da bodo iPad in posnemovalci to kategorijo hitro in zanesljivo popeljali na smetišče zgodovine.

Še posebej zato, ker Microsoft že pospešeno pripravlja nove zamisli na področju tabličnih računalnikov, ki bodo nedvomno bolj uporabne in privlačne. Še pred prihodom iPada so tako na letošnjem sejmu CES napovedali novo platformo na temelju okolja Windows 7, za katero je najbolj značilen predstavnik Hewlett-Packarda, ki so ga preprosto poimenovali HP Slate. Ta je po merah primerljiv z iPadom, nekoliko debelejši, a precej bolje opremljen. Ima praktično vse tisto, česar iPad nima, to pa pomeni vgrajeno video kamero, vmesnike USB, reže za pomnilniške kartice in seveda večopravilnost v okolju Windows.

A kaj, ko se je pred nekaj tedni razvedelo, da bo HP zaradi nakupa družbe Palm opustila osnovno zamisel z okoljem Windows in uvedel računalnik z okoljem WebOS. Strojna oprema naj bi ostala enaka, uporabniški vmesnik pa naj bi bil povsem drugačen. Resnici na ljubo so se po tej objavi razširile novice, da projekt ni povsem opuščen, le da ga bo HP predstavil po tablicah z okoljem WebOS.

Podobno usodo je skoraj hkrati doživel Microsoftov lastni prototip z imenom Courier, ki je inovativen predvsem s tega stališča, da je imel vgrajena dva zaslona, ki sta se odpirala kot zvezek oziroma knjiga. V pretekliku govorimo zato, ker je Microsoft namreč aprila brez poprejšnje napovedi preprosto razpustil razvojno ekipo. Morda zato, ker bi bil tak računalnik predrag in brez bistvenih prednosti v primerjavi s tablicami z enim zaslonom. Toda v isti sapi so v Microsoftu oznanili, da je bil to le eden od tabličnih projektov, drugi pa se nemoteno nadaljujejo. Resnici na ljubo je zelo težko verjeti, da bi Microsoft ob takem uspehu iPada vrgel puško v koruzo. Morda je razlog bolj v tem, da dosedanji prototipi niso bili dovolj boljši od iPada, saj bodo zdaj morali za morebitni uspeh zagotovo pokazati več. Nekateri menijo, da se je Microsoft odločil, da bo več stavil na operacijski sistem Windows Mobile 7. V vsakem primeru bomo kmalu izvedeli za izid tega internega boja med projekti, saj bodo prvi izdelki z Microsoftovo tehnologijo predstavljeni poleti.

Precej manj so doslej v javnosti govorili o drugi platformi, ki ima morda najresnejše možnosti, da ogrozi zgodnje vodstvo iPada. Že nekaj časa je jasno, da svojo platformo tabličnih računalnikov razvija tudi Google. Zaenkrat se še ne ve, ali zgolj prek partnerskih izdelovalcev ali tudi pod lastno blagovno znamko, podobno kot so naredili s telefoni Google Nexus, pa vendar šele po tem, ko so imeli partnerji prve modele že lep čas na trgu. Tablični računalniki iz Googla sledijo isti filozofiji kot Apple iPad - osnova je operacijski sistem Android, ki ga poznamo že iz telefonov. Zasloni bodo nekoliko večji, praviloma z ločljivostjo vsaj 800 x 480 pik. Zanimivo, da se Google pri tej kategoriji ni odločil za še nedokončan Google Chrome OS s temeljem na Linuxu, ki je morda boljša izbira s stališča konkuriranja klasičnim prenosnim računalnikom. Ni pa rečeno, da se kasneje ne pojavijo tudi taki izdelki.

Nemški WePad je ena od možnih inkarnacij tablic z okoljem Google Android.

Google bo seveda še naprej uveljavljal tesno povezljivost s svojimi spletnimi storitvami in rešitvami, kar je bil tudi ključ do uspeha pri mobilnih telefonih. Le da imajo morda tu prednost, saj bo programe za to platformo laže prilagajati kot tiste za duet iPhone/iPad. Znano je tudi, da Google pripravlja svoje spletne trgovine za knjige z imenom Edition, filme, ki bodo del storitve YouTube, morda pa lahko s to platformo povežemo tudi projekt Google TV, ki bo na tablične računalnike prinesel tv vsebine.

Kakorkoli že, še pred poletno pripeko lahko pričakujemo prve tablice tajvanskih izdelovalcev, kot so HTC, MSI, Compal, Quanta in najbrž tudi Asus. Zanimivo, da bodo vsi imeli podobno programsko zasnovo, a tehnično različno osnovo. Ne samo pri velikosti zaslona, temveč tudi procesorsko in drugo drobovje. Med vsemi možnostmi se zdi najzanimivejša platforma, ki temelji na naborih Nvidia Tegra 2, ki bo zagotavljala strojno pospeševanj grafike, dobrodošlo zlasti pri predvajanju večpredstavnih vsebin.

Nekateri izdelovalci ob tem ne stavijo zgolj na eno samo platformo. Med vsemi sta najbolj značilna Dell in Toshiba, kjer vsak pripravlja cel niz različnih tabličnih računalnikov. Dell ima tako v pripravi tablice z okolji Android in Windows 7, morda tudi Windows Mobile. Izdelki bodo tudi različnih mer - od najmanjšega modela Streak s petpalčnim zaslonom do večjega Looking Glass, ki bo imel sedempalčni zaslon. Toshiba podobno stavi na okolja Windows 7, Windows CE in po vsej verjetnosti prav tako na Android.

Podobno strategijo je ubral tudi največji izdelovalec računalnikov na svetu, Hewlett-Packard, ki pa je, kot rečeno, nedavno naredil velik skok v drugo smer. Aprila so prevzeli nekoč slavno družbo Palm in predvsem njihov najnovejši operacijski sistem WebOS, ki je po mnenju poznavalcev morda najbolj dognan med vsemi, ki se pojavljajo na mobilnih telefonih. Projekt Slate PC so menda zamrznili ravno zaradi tega. Se bo pa moral HP podvizati, saj so tekmeci, kot kaže, v veliki prednosti. Prav tako ni jasno, kako se bo WebOS pokazal na tablični platformi, kjer ga doslej še ni bilo videti. Prav tako bo moral HP še precej delati na tem, da bo pridobil k sodelovanju neodvisne izdelovalce programske opreme, pri kateri sta uspešnici predvsem Apple in Google.

Precej bolj verjetno je, da HP ne bo vsega stavil le na enega konja. Ko bo zdaj promocija preusmerjena na Palmovo platformo, je moč pričakovati, da bodo v taki ali drugačni obliki še naprej podprli tudi Microsoftove operacijske sisteme, vsaj najzmogljivejše modele z arhitekturo x86 in okoljem Windows 7.

Ne smemo pozabiti tudi na velikana med telefoni - Nokio. Tu je strategija precej bolj nejasna in samosvoja. Nokia je pred nekaj meseci dosegla dogovor z družbo Intel, po kateri sta izdelovalca združila svoje doslej lastne izdelke za male netbooke in najbrž tudi tablične računalnike. Iz dosedanjih projektov Intel Moblin in Nokia Maemo sta nastala projekt in platforma MeeGo, ki podobno kot Android temelji na Linuxu. Poznavalci znajo povedati, da bo rezultat zelo zanimiv, vprašanje pa je, ali bo pravočasen. Nokia je sicer že pred časom poskusila z napravo Nokia N990, ki je na pol poti med telefonom in tabličnim računalnikom, vendar je dosegla precej manj pozornosti, kot so pričakovali.

Med velikimi tako ostane le vprašanje, kaj bo naredil BlackBerry, ki edini od izdelovalcev telefonov nima v načrtu kake posebne platforme onkraj svoje prvotne dejavnosti. To utegne biti celo prava strategija. Kljub temu so se že pojavile govorice, da bi BlackBerry OS morda lahko nekega dne zaživel tudi v večjih napravah. Bomo videli.

Vse naštete platforme pa niso edine možnosti na trgu. Zanimivo, da kar nekaj manjših izdelovalcev poizkuša s povsem lastno razvitimi strojnimi in programskimi zamislimi, čeprav je komercialni uspeh za take ponudnike dokaj težko doseči. Eden takih je Fusion Garage JooJoo, do nedavna znan pod imenom CrunchPad, plod zamisli avtorja priljubljenega spletnega portala TechCrunch. Med bolj znanimi imeni morda velja omeniti še francoski Archos, ki pa je bil doslej bolj znan po večpredstavnih modelih kot po tabličnih računalnikih. V spletu kar mrgoli še več alternativ, od katerih pa bodo mnoge najbrž ostale zgolj na ravni prototipov. Je pa pravi užitek gledati, koliko idej, zanosa, talenta in inovativnosti so ti projekti prinesli v zadnje čase že kar dolgočasno računalništvo.

Lenovo je že januarja predstavil inovativen prenosnik IdeaPad U1, ki se po potrebi spremeni v pravi tablični računalnik, saj ima zaslon vgrajen samostojni računalnik.

Odločale bodo vsebine in programi

Eleganten videz in spodobna strojna oprema sta zaželen, morda celo potreben, a nedvomno ne zadosten pogoj za dolgoročen uspeh posameznega tabličnega računalnika. Blišč zunanjosti namreč hitro zbledi iz ospredja, na prvo mesto bodo tako kot drugod prišle vsebine in programi. Tisti, ki bo imel najboljšo ponudbo, bo dobil že pol bitke. Zato ni nič čudnega, če so v strategiji vsakega od večjih ponudnikov teh naprav spletne trgovine za enostaven nakup in nalaganje vseh teh vsebin na tablice, po možnosti brez dolgotrajnega in zapletenega nameščanja, ki je dolga leta spravljalo ob živce izkušene in manj izkušene uporabnike osebnih računalnikov.

Če se strinjamo s trditvijo, da so tablični računalniki predvsem naprave za konzumiranje vsebin, potem je nabor teh vsebin nedvomno bolj pomemben od različnih dodatnih programov, a pojdimo po vrsti. Med vsebinami so v zadnjih letih največja novost elektronske knjige, ki so najbrž ključne za uspeh teh izdelkov. Predvsem širina ponudbe. Žal na tem področju v Evropi, še posebej pa v Sloveniji, močno zaostajamo za ponudbo v ZDA. Upajmo, da se bo to v prihodnje spremenilo, saj je to pomembno z različnih vidikov.

Prav tako pomemben je dostop do video posnetkov in glasbe. Na tem področju je Apple korak pred vsemi, vendar je težava v tem, da ni v vseh državah tako. Morda je to priložnost za druge, da zunaj ZDA naredijo več kot pionir na tem področju.

Za razliko od navadnih prenosnikov in osebnih računalnikov imajo tablični, predvsem Applovi in Googlovi, veliko, morda celo večino potrebnih programov že vgrajenih v osnovno ponudbo oziroma izdelek. Brskalnik, odjemalec za elektronsko pošto, bralnik knjig, beležnice, celo mini pisarniški paketi so že tu. Verjetno večina uporabnikov ne bo potrebovala dodatnih programov. Tisti, ki kljub temu želijo nekaj dodatnega, lahko računajo na precej preprostejše programe, kot smo jih vajeni na osebnih računalnikih, po drugi strani pa večina stane le po nekaj dolarjev ali evrov, to pa je občutno manj od tega, česar smo vajeni drugod.

Ob vsem skupaj je zanimiv še en pojav. Čeprav Apple iPad skoraj izrecno nastopa kot potrošniški izdelek za domačo rabo, so izdelovalci zanj že takoj na začetku ponudili kar nekaj dodatnih programov, ki imajo korenine in mesto v poslovnem svetu.

Ali to pomeni, da so tablični računalniki primerni tudi za poslovno rabo in so s tem zamenjava za osebne računalnike? Tako hitro do sklepov ne moremo priti. Recimo, da tako ponudniki, kot uporabniki preizkušajo in ocenjujejo možnosti. Toda kaj lahko se zgodi, da se tudi tu ponovi zgodovina in se tisto, kar je nastalo za domačo rabo, preseli tudi v pisarne, vsaj kot pomožno orodje.

Iskanje prostora pod soncem

Za tablične računalnike lahko torej zatrdimo, da so po vsem tistem, kar se trenutno dogaja na tem področju, končno našli svoje mesto v natrpanem svetu različnih računalniških sistemov. Kolikšen bo resnično uspeh, bodo pokazali prihodni meseci, ko se bodo skušali uveljaviti konkurenti iPadu.

Mnogi kljub temu še vedno menijo, da na trgu preprosto ni dovolj prostora za vse, kar je na voljo. Analitiki zato menijo, da utegne večji uspeh tabličnih računalnikov zmanjšati povpraševanje po prav tako še razmeroma mladi različici računalnikov - netbookih. Ne nazadnje oboji naslavljajo isto končno publiko in popularizirajo enak način odjemanja informacij. Najbrž pa tablični računalniki prav zato ne bodo resno ogrozili trga običajnih prenosnikov ali pametnih telefonov.

Po drugi strani pa lahko spremenijo nekaj, kar je bilo v preteklosti precej težje ali skoraj nemogoče spremeniti. Pri tej platformi je prvič jasno, da združljivost z desetletja staro arhitekturo PC (x86) ni odločilna za uspeh izdelka. Morda so glede tega prve lastovke preobrazbe, ki bo imela precej večje posledice, kot se zdi zgolj po ocenjevanju pomena tabličnih računalnikov.