RSS: obvladovanje spletnih informacij

Neznanska količina informacij v svetovnem spletu kar kliče po učinkovitejših metodah za spremljanje želenih vsebin in dostop do njih. Sodobni spletni iskalniki so kakor nalašč za iskanje informacij na zahtevo, vendar ne dajejo odgovora na to, kako ostati dobro obveščen o novih vsebinah na izbranih spletnih straneh. Kot najpomembnejši način dostopa do svežih novic in drugih ključnih informacij, pri katerem programi skrbijo za to, da imamo vselej na voljo najnovejše podatke, se vse bolj uveljavlja standard Really Simple Syndication (RSS).

Življenje obiskovalca svetovnega spleta utegne biti silno naporno. Domala vsakdo pri brskanju po internetu naleti na spletne strani, ki so mu še posebej všeč ali mu koristijo v vsakdanjem življenju. Ponavadi si naredimo zaznamek na seznamu priljubljenih naslovov, da bi pozneje znali najti pot do te spletne strani. A kaj ko postane seznam teh zaznamkov kmalu zelo dolg, za povrh pa je še malo verjetno, da bomo posamezno spletno stran obiskovali redno. Če bi želeli vsak dan le bežno preleteti vse izbrane strani, bi to trajalo zelo dolgo. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker so na številnih straneh nove vsebine pomešane z množico tistih, ki smo jih že videli in prebrali, to pa zahteva čas in pozornost. Poleg tega nam ta metoda ne zagotavlja, da bomo novo informacijo dobili, ko je še zelo sveža, temveč šele tedaj, ko se bomo spomnili, da bi pogledali na spletno stran, če se je na njej kaj spremenilo.

Najbrž si je že vsakdo ob vnovičnem prebiranju novosti na posamezni strani zaželel, da bi bil hitreje obveščen in pregledneje, kot po zgoraj opisani metodi. Vstopimo torej v svet RSS - standarda, ki se vse bolj uveljavlja za avtomatiziran dostop in prenos do novic ter drugih vsebin. Really Simple Syndication (krajše, RSS) je pravzaprav standard, na katerega lahko gledamo z več zornih kotov. Po eni strani je to standardiziran zapis, ki definira način zapisa novice ali druge poljubne informacije na enovit način v obliki datoteke XML. Za končne uporabnike pa je to informacijski kanal, prek katerega se "naročimo" na novice (ali druge vsebine) posamezne spletne strani, programi pa na zahtevo samodejno preverjajo morebitne nove vsebine in nam jih ponujajo skoraj hkrati, ko se informacije znajde v spletu.

Kako je RSS sploh nastal

Kot rečeno, je bilo sredi devetdesetih let kar nekaj storjenega na področju enostavnejšega dostopa do informacij. Zanimivo, da so se s tem ukvarjali tudi največji ponudniki tistega časa, kot sta bila Microsoft in Netscape. Microsoft je, denimo, leta 1997 za tedanji Internet Explorer 4.0 razvil poseben zapis Channel Definition Format in tehnologijo Active Channel, a se nista prijela. Leta 1999 je nekaj programerjev pri Netscapeu razvilo zapis Rich Site Summary za povzetke spletnih strani, kar bi danes lahko šteli za prvo inkarnacijo zapisa, pozneje znanega kot RSS. Nekateri jo označujejo tudi kot RSS 0.91. Netscape je kmalu izgubil voljo do nadaljnjega dela na projektu, vendar je skupina navdušencev z njim nadaljevala. Zbrali so se v delovni skupini RSS-DEV in nadaljevali razvoj. V okviru te skupine je leta 2000 nastal RSS 1.0.

Stvari so se začele zapletati, ko je Dave Winer, eden od pionirjev iz časa Netscapea, objavil svojo različico zapisa RSS. To je pozneje povzročilo razdelitev (t. i. fork) standarda na dve veji in to traja vse do današnjih dni. Winer je nadaljeval z delom Netscapea in najprej označeval različice 0.92, 0.93, leta 2003 pa "preskočil" nekaj različic in objavil RSS 2.0, ki je dobil tudi današnjo tolmačenje kratice (Really Simple Syndication). Ta veja danes prevladuje, vendar je glede enostranske politike Winerja in za njim stoječe organizacije Harvard Berkman Center for the Internet & Society v skupnosti razvijalcev mogoče slišati precej vročih razprav. Nasledniki skupine RSS-DEV so naprej poskusili uveljaviti nov zapis RSS 1.1, letos poleti pa so napovedali delo na povsem novi različici, ki se imenuje 3.0. Obe veji sta nekoliko združljivi, a ne povsem.

Da bi se stvari dodatno zapletle, je poskrbela tretja skupina razvijalcev, ki je bila sita razprtij okoli zapisa RSS in se je lotila razvoja tretje različice, ki so ji dali tudi drugo ime - Atom, in drugega, a tokrat uglednega pokrovitelja - organizacijo Internet Engineering Task Force (IETF). Čeprav je bil cilj te skupine narediti red, mnogi vidijo Atom le kot tretjo vejo, ki vnaša dodatno zmedo na to še novo področje rabe internetnih tehnologij. Do tega trenutka še ni povsem jasno, katera veja bo prevladala, če sploh bo katera. Najbrž pa je moč pričakovati, da se bodo prej ali slej poenotili pod eno od krilnih organizacij, ki bdi nad internetnimi tehnologijami.

Če za trenutek odmislimo tehnični vidik standarda RSS, ugotovimo, da zamisel pravzaprav ni nič novega. Že kmalu po začetku razmaha interneta so se uporabniki začeli ozirati po učinkovitejših metodah za dostop do informacij, kot je občasno spremljanje sprememb na spletnih straneh. Spomnimo se samo časov, ko so bile v modi tako imenovane potisne (push) tehnologije. Namesto da bi uporabnik iskal vsebine, bi se naročil nanje, programska oprema na strani strežnikov pa bi poskrbela za dostavo. Zveni zelo podobno sedanjemu standardu RSS, mar ne? Toda potisne tehnologije se niso pretirano obnesle. Prvič zato, ker so bili za krmiljenje takega načina dela pri številnih uporabnikov potrebni zelo zmogljivi strežniki in so ponudniki pričakovali plačilo za storitev, tega pa uporabniki niso bili pripravljeni plačati. Poleg tega tedaj še ni bilo zapisa XML, to pa pomeni, da ni bilo enotnega standarda za izmenjavo informacij, zato je bil izbor vsebin omejen na posameznega ponudnika.

Marsikdo ob standardu RSS pomisli tudi na novičarske skupine (newsgorups), orodje in standard, ki je na voljo domala že od začetka interneta, torej že precej prej, preden je nastal svetovni splet. Novičarske skupine uporabljajo standardiziran pristop in odjemalce, ki so vključeni v razne poštne odjemalce. Veliko programov zna novice samodejno pobirati iz strežnikov in jih ažurno posredovati uporabnikom. To pomeni, da je načelo delovanja zelo podobno standardu RSS. Toda novičarske skupine so stara tehnologija, primerna predvsem za izmenjavo besedil, ne pa večpredstavnih vsebin, zlasti strani v zapisu HTML. Medtem ko novice v zapisu RSS enako preprosto namestimo v strežnik in namenski program za prebiranje novic, je to pri novičarskih novicah precej bolj nerodno. Zato večina ponudnikov kakovostnih novic ne vzdržuje kanalov v novičarskih skupinah. Slednje so zato uveljavljene zlasti za razprave, kjer so še vedno poglavitno orodje.

Ko govorimo o dostavi svežih novic, bo marsikdo pomislil tudi na naročanje novic po elektronski pošti (newsletters). Na številnih spletnih straneh nas čaka ponudba, naj se z vpisom svojega elektronskega naslova naročimo na občasne biltene ali povzetke, ki nam jih ponudnik informacij lahko pošlje v obliki elektronskega sporočila v naš poštni predal. Dostava je možna tako v besedilni obliki kot zapisu HTML. To pomeni, da nismo omejeni glede oblikovanja in videza informacij. Za marsikoga to zadošča, čeprav po drugi strani naročanje obilice novic v taki obliki zagotovo obremenjuje poštni predal in pogosto že meji na nezaželeno pošto (spam). Za končnega uporabnika je omejitev predvsem ta, da so take informacije razmeroma slabo strukturirane. V enem sporočilu je lahko ena ali več novic, to pa otežuje njihovo identifikacijo (najprej moramo odpreti sporočilo). Poleg tega je težko novice različnih ponudnikov speljati v en sam "tok", ki ga prebiramo na enoten način. Ne nazadnje tako pripravljene informacije ne moremo vnovič uporabiti, objaviti na spletni strani ali na poseben način spremeniti in prikazati z namenskimi programi (na primer kot pasico z novicami - news ticker). Vsaj ne na preprost način.

Google Reader

Google je zadnje mesece pripravil kar nekaj presenečenj, nazadnje med pisanjem tega članka. Tik pred koncem redakcije je namreč na svojih straneh objavil razvojno različico novega orodja, ki ga je poimenoval preprosto Google Reader. To je povsem novo orodje, namenjeno prebiranju novic in drugih informacij v zapisu RSS. Zanimivo, da Google Reader vsaj za zdaj ni v ničimer povezan z drugo pobudo družbe, pod katero nastaja orodje za prikaz novic v okviru personaliziranih dveri (glej okvir "RSS in spletne dveri"). Očitno gre za samostojni projekt, ki pa bo po napovedih kasneje postal del nečesa "večjega".

Google je z Readerjem zopet zadel v črno. Gre za spletni program, ki je v marsičem precej drugačen od drugih bralnikov in orodij za prebiranje novic RSS - tako z vidika uporabniškega vmesnika kot funkcionalnosti. Kot spletni program ima videz, ki je zdaj že značilen za izdelke družbe Google - preprost in eleganten. Na levi strani najdemo seznam novih novic, ki so prikazane v fiksno postavljenem oknu, v katerem se vsebina mehko premika navzgor in navzdol, ko se premikamo med različnimi naslovi. Rešitev, ki je vsaj tako elegantna kot uporabna. Moti le to, da se med novicami ne moremo premikati s smernimi tipkami, temveč moramo v ta namen uporabljati druge tipke - bližnjice. Vsebino novice nato program izpiše na desnem delu zaslona.

Novice lahko razvrščamo različno - prebiramo jih lahko v okviru posameznih virov ali kronološko, tako kot prihajajo. Poslastica, ki jo je pripravil Google, je poseben algoritem, ki novice na podlagi uporabnikovih prebiranj razvršča po pomembnosti. Z drugimi besedami, čim več bomo prebirali, tem bolj bo program vedel, kaj nas zanima. To je vsekakor nekaj, česar tekmeci niti približno ne ponujajo. Posamezno novico lahko označimo tudi z zvezdico. To pomeni, da se bo znašla na posebnem seznamu označenih. Posamezno novico ali celoten vir lahko razporedimo v kategorijo s svojo oznako, tako da novice z isto temo pozneje hitreje najdemo. Program lahko nastavimo tako, da prebrane novice skrije, lahko pa jih posebej označimo kot neprebrane.

Google seveda ni mogel mimo tega, da ne bi unovčil svojega spletnega brskalnika. Ta pride do izraza predvsem pri iskanju novih virov. V iskalnik preprosto vpišemo iskani izraz in Reader nam prikaže dovode, ki ustrezajo iskanemu nizu. Dovode lahko vnesemo tudi ročno, če seveda poznamo naslov. Na posamezne vire se lahko naročimo, nato pa bo Reader sam poskrbel za to, da bo seznam novic osveževal s svežimi. Seznam virov lahko izvozimo in uvozimo prek posebnih datotek, s čemer so zagotovili združljivost z drugimi bralniki RSS. Klub temu da je Google Reader šele v nastajanju, je čez noč postal eden najbolj zanimivih izdelkov na tem še mladem področju. To je vsekakor orodje, o katerem bomo še slišali.

Google Reader ima izviren in eleganten uporabniški vmesnik.

Kako je videti RSS

Kot rečeno, RSS odpravlja pomanjkljivosti starejših načinov posredovanja informacij, hkrati pa odpira nove možnosti rabe. Zato se je hitro uveljavil na številnih spletnih straneh, kjer objavljajo obilo novic in drugih informacij, zlasti pa je zasijal pri blogih. Za avtorje je zanimiva organizacija vsebin v zapisu RSS, saj lahko tako računajo na objavo in enostavnejše posredovanje informacij, ne da bi pri tem druge spletne strani morale spreminjati vsebino ali obliko strani. Ne nazadnje so v zapisu navedeni tudi avtorski podatki oziroma podatki o izvirnem sistemu, kar ščiti avtorje tudi s te plati. Odtod tudi ime Syndication v RSS, kar lahko razumemo kot nadzorovano distribucijo informacij ob spoštovanju avtorskih pravic.

Sam zapis je razmeroma preprost in vsebuje informacije, kot so naslov novice, povzetek, telo besedila, podatki o avtorju in izvirnemu sistemu, na katerem je bila novica narejena ali objavljena, ipd. Tako kot drugi zapisi, ki temeljijo na XML, je razširljiv. To pomeni, da lahko poleg osnovnih atributov drugim sistemom posredujemo tudi dodatne informacije. Na primer fotografije, ki so povezane z osnovnim besedilom novice. Možno je tudi posredovanje drugih informacij, vprašanje pa je, ali jih bodo ciljni programi znali uporabiti, oziroma prikazati uporabniku. Toda v tem je hkrati tudi lepota odprtosti, saj si lahko vsakdo iz zapisa izlušči tisto, kar ga zanima.

RSS in Apple Safari

Ob prihodu operacijskega siste

ma Mac OS X 10.4, v Applovem taboru bolj znanega pod imenom Tiger, se je brskalnik Safari okitil s podporo dovodom RSS. Združljiv je z vsemi vrstami dovodov RSS, saj podpira standarde RSS 0.9, RSS 1, RSS 2 in Atom.

Ko obiščemo spletno stran z dovodom RSS, se na koncu vrstice s spletnim naslovom prikaže dodaten gumb. Ko ga kliknemo, se spletna stran odpre v Safarijevem pregledovalniku RSS, ki pregledno in brez oglasov predstavi skrajšano vsebino novic, med katerimi so nove barvno ločene od že prebranih. Ob kliku naslova se odpre spletna stran s celotnim besedilom novice.

Pogosto obiskane spletne strani je pametno shraniti med zaznamke, in to kar v obliki dovodov. Ko se prikažejo novice, ki jih še nismo prebrali, nas Safari opomni in prikaže število neprebranih novic v oklepaju ob zaznamku. Za hkratno spremljanje novic iz več različnih virov pa lahko ustvarimo tudi mapo dovodov RSS in si v enem oknu ogledamo vse članke naenkrat.

Dodatne možnosti upravljanja novic ponuja stranski pult. Na vrhu je iskalno polje, s katerim iščemo po trenutno prikazanih novicah. Rezultate pogostega iskanja lahko shranimo kot zaznamek, katerega vsebina se ob prihodu nove vsebine samodejno spreminja.

Ob strani najdemo tudi drsnik, s katerim krajšamo ali daljšamo prikazano vsebino člankov, vrstni red pa lahko spreminjamo na podlagi datuma, naslova in vira. Prikaz lahko omejimo na današnje, včerajšnje novice, novice tekočega tedna, tekočega meseca ali zadnjega meseca, lahko pa prikažemo vse hkrati.

Za konec pa še zanimivost: v Tigru lahko novice iz posameznih dovodov RSS spremljamo tudi v mikavno animiranem ohranjevalniku zaslona.

Monitorjev RSS. S klikom modrega napisa RSS v vrstici z naslovom preklopimo na spletno stran Monitorja, podobno se tudi vrnemo na prikaz RSS.

Novice lahko spremljamo tudi v 3D ohranjevalniku zaslona, a smo žal omejeni le na en vir.

Matjaž Horvat

RSS v praksi

Večina odjemalcev, ki prebira današnje povezave RSS, uporablja le manjši del specifikacij RSS/Atom (glej okvir o razvoju RSS). To pomeni, da so vsebine pogosto združljive s široko paleto različnih odjemalcev. Preden si ogledamo, kakšna orodja so na voljo za prebiranje podatkov v zapisih RSS, si oglejmo, kako sploh priti do novic (ali blogov) RSS. Večinoma bomo informacije o tem, ali posamezen spletni strežnik podpira posedovanje informacij v zapisu RSS, našli že na prvi strani strežnika. Ponavadi so spletne povezave na RSS vsebine, ki jim nekateri pravijo RSS dovodi (feeds), vidne kot majhne tipke ali kvadratki, na katerih piše RSS ali včasih XML. Spletno povezavo, na katero kažejo te "tipke", nato prekopiramo v izbrani program, s katerim bomo spremljali novice RSS.

Včasih ima posamezna spletna stran več RSS dovodov, ki so tipično ožje tematski. To pomeni, da nam že založniki pripravijo izbor informacij za področja, ki nas zanimajo. Če se nam to še vedno zdi preobsežno, lahko uporabimo namenske servise za filtriranje vsebin, številni odjemalci pa ponujajo dodatna orodja, s katerimi lahko samodejno filtriramo ponujene vsebine po različnih parametrih, kot so na primer izbrane ključne besede.

In tako pridemo do orodij, ki nam omogočajo pregledovanje in organizacijo informacij, ki nam jih posredujejo dovodi RSS - odjemalcev RSS. Vse odjemalci imajo dve skupni lastnosti - omogočajo samodejno pregledovanje oziroma poizvedovanje po novih vsebinah na spletnih naslovih, kar počnejo v vnaprej določenih intervalih, in ponujajo dekodiranje oziroma prikaz vsebin v uporabniku prijazni obliki. Od tu naprej se programi lahko precej razlikujejo, tako po dodatnih zmogljivostih kot po načinu prikazovanja informacij.

Odjemalci so lahko zelo različni. V prvo skupino bi lahko uvrstili namenske programe, nameščene v osebnem računalniku. Ti imajo dostop do novic RSS in jih prikazujejo. Zanimivo, da je takih programov manj, kot bi pričakovali, saj so bolj priljubljene druge oblike. Kar nekaj kakovostnih programov je namreč izdelanih v obliki dodatkov za spletne brskalnike ali odjemalce za elektronsko pošto. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je zagotovo ta, da je prebiranje novic RSS po načinu rabe zelo podobno prebiranju elektronske pošte (spremljamo naslove, kliknemo tisto, kar nas zanima) in prebiranju samih spletnih strani (prikaz vsebine). Drugi je povsem tehnične narave - odjemalci za prikaz posamezne novice potrebujejo dober prikazovalnik spletnih vsebin in navezovanje na spletni brskalnik je tu seveda naravna pot do dobrega rezultata. Tesna odvisnost se kaže tudi v tem, da je v nekatere spletne brskalnike in poštne odjemalce RSS bralnik že vgrajen. Lep zgled za to sta Mozilla Thunderbird in Apple Safari. Vse kaže, da bodo v prihodnje tudi drugi uveljavljeni programi posegli po podobnih razširitvah.

Kljub vsemu pa ni nujno, da za uporabo internetnih servisov (kot je tudi RSS) v svoje računalnike nameščamo dodatno programsko opremo. V spletu je kar nekaj servisov, ki omogočajo zbiranje informacij iz različnih RSS dovodov na enem mestu in prikaz novic iz različnih virov na enotnem spletnem naslovu. Poleg tega, da nam ni treba nameščati posebnih programov, so tako zbrane informacije dostopne ne glede na to, iz katerega računalnika jih spremljamo. Slaba stran takega pristopa pa je pogosto ta, da moramo biti za prebiranje informacij vselej priključeni v internet (če je to danes sploh še pomembno), taki servisi pa so tudi funkcionalno skromnejši kot namenski programi.

Omeniti velja še eno skupino programov, ki se navezujejo na dovode RSS; to so razni manjši programčki, ki bi jim že skoraj težko rekli odjemalci. Npr. kar prikazovalniki naslovov novic, ki se namestijo v orodno vrstico ali na robove namizja (že omenjene pasice - news tickers) in tam uporabnika obveščajo o svežih novicah, ko se te pojavijo na izbranih naslovih. Ti programi so ponavadi še bolj funkcionalno omejeni kot samostojni odjemalci in spletni servisi, za prikaz vsebine pa preprosto zaženejo spletno povezavo v novem oknu brskalnika. So pa zanimivo orodje za tiste, ki želijo biti nenehno obveščeni o dogajanju in jih to ne moti pri siceršnjem delu z računalnikom.

Ker je standard RSS odprtega tipa in uporablja razmeroma jasno definiran zapis XML, je za količkaj usposobljene programerje razmeroma preprosto izdelati tudi lastnega odjemalca ali pa informacije posredovati v drugih oblikah. Tu lahko omenimo shranjevanje v zbirkah podatkov, prikaz na (morda internih) spletnih dverih in celo povezavo s poslovnimi programi (če se namesto novic prenašajo ceniki...).

RSS odjemalci

Ker je RSS odprt standard, je povsem razumljivo, da v spletu najdemo zelo veliko odjemalcev za prebiranje novic in drugih informacij. Vsekakor jih je odločno preveč, da bi jih našteli, kaj šele opisali na teh straneh. Poleg tega vsak dan nastajajo nova orodja, tako da ne bo odveč, če se pred odločitvijo za to ali ono orodje najprej malo ozremo po svetovnem spletu. Vsak iskalnik nam bo ponudil cel niz možnosti in zadetkov na to temo. Cel kup odjemalcev je brezplačnih, nekateri se delno financirajo s prikazom oglasov (podobna zgodba kot pri drugih internetnih programih), le manjši del orodij je plačljivih.

Za odprti standard je povsem razumljivo, da je neodvisen od platform. To pomeni, da najdemo RSS odjemalce za domala vse operacijske sisteme, nastajajo pa celo prva orodja, namenjena manjšim, mobilnim napravam. Prav tu lahko pričakujemo v naslednjih mesecih precej novosti, saj se "dobra obveščenost" prek RSS dovodov odlično sklada s konceptom mobilnosti, ki ga ponujajo pametni telefoni in ročni računalniki. XML zasnova poleg tega omogoča preprosto transformacijo vsebin v obliko, ki je primernejša za prikaz na malih zaslonih prenosnih naprav. Kljub temu pa bomo največjo izbiro našli v namiznih računalnikih.

RSS in spletne dveri

Ob množici različnih odjemalcev za novice v zapisu RSS in raznih dodatkov za spletne brskalnike in odjemalce za elektronsko pošto je na voljo tudi preprostejša oblika za spremljanje izbranih vsebin - spletne dveri ali portali. Pravzaprav se zdi tak način spremljanja novic nekaj povsem samoumevnega, če upoštevamo, da so novice RSS v bistvu spletne strani. Za zamisel so se v zadnjem času močno ogreli veliki ponudniki spletnih vsebin, predvsem Google in Yahoo, ki nameravata tako uporabnikom omogočiti prilagoditev spletnih vsebin (in s tem novic).

Google podpira prikaz RSS novic v okviru nove funkcije "Personalized Home", ki od nedavna omogoča prilagoditev domače strani spletnega iskalnika z dodatnimi vsebinami za vsakega uporabnika posebej. Prilagoditev je dosegljiva prek povezave v zgornjem desnem delu začetne spletne strani iskalnika Google. Na začetno spletno stran je mogoče postaviti razne vsebine, od novice do vremenske napovedi. To je zametek obsežnejših vsebin, kar je Google napovedal že pred časom. Zanimivo, da je dodajanje RSS povezav za zdaj dokaj slabo dokumentirano in na prvi pogled kaj malo očitno. Povezave RSS dodamo tako, da kliknemo orodje za dodajanje vsebin, ki na levi strani odpre katalog s povezavami. Pod zadnjo povezavo "Create a Section" lahko iščemo po vsebinah, ki niso nič drugega kot zadetki na znanih RSS povezavah. Tako se nam na spletni strani pokaže nov okvir z izbranimi vsebinami. Od tu naprej je možnih prilagoditev sila malo, če odmislimo izbor, koliko naslovov novic bo prikazal posamezen okvir z novicami (možno je od 1 do 9). Vsekakor gre za mlado orodje, ki je šele v povojih. To pomeni, da prave zmožnosti šele pridejo na vrsto.

Yahoojev pristop je podoben, le da je orodje tu nekoliko bolj dodelano. Dosegljivo je prek dveri myYahoo, ki omogočajo uporabniku prilagojen dostop do različnih vsebin, kot so elektronska pošta, borzna poročila, vremenska napoved in razni geografski podatki. Na začetno stran lahko postavimo vnaprej definirane vsebine, lahko pa dodamo tudi dodatne vire v obliki virov RSS. Dodajanje je možno na dva načina - prek iskalnika virov (podobno, kot pri orodju iskalnika Google) ali pa neposredno prek URL naslova RSS vira, kar pogrešamo pri tekmecu. Vsebine lahko dodatno prilagodimo, pa tudi videz na zaslonu in vrstni red posameznega vira. Tudi tu pogrešamo dodatne možnosti, ki jih najdemo pri samostojnih odjemalcih RSS, vendar pri Yahooju napovedujejo nove nadgradnje, ki bodo naštete zmožnosti razširile.

Uporabniku prilagojene spletne dveri myYahoo z RSS viri.

Videz dveri myYahoo je moč nekoliko prilagoditi različnim okusom.

Google omogoča prilagoditev spletnih dveri s povezavo na prvi strani (zgoraj desno).

Dodajanje virov RSS v dveri je pri Googlu nekoliko prikrito.

Prihodnost

Čeprav so specifikacije RSS na voljo že vrsto let, lahko trdimo, da je ta tehnologija še vedno v povojih. Ne nazadnje še vedno ni poenotenega in stabilnega standarda, to pa je značilno za zamisli v povojih. Letos poleti se je tako že začela oblikovati delovna skupina, ki razvija RSS 3.0. Poglavitne naloge so poenostavitev zapisa in dodajanje nekaterih novih atributov, ki bodo omogočili nove funkcionalnosti.

Z zapisi RSS se ukvarjajo tudi veliki ponudniki, kot so Google, eBay, AOL in Microsoft. Slednji bo, denimo, (z veliko zamudo za Firefoxom) RSS vgradil kot eno poglavitnih novosti v novi spletni brskalnik Internet Explorer 7, ki bo na voljo tako za sedanja Okna XP kot za prihajajoči Windows Vista.

RSS podpora v prihajajočem Internet Explorerju 7

Prav pri slednjem pa je že slišati, da bodo RSS uporabili tudi v drugačne namene, čeprav končni cilji še niso povsem jasni. Videti je, kot da namerava Microsoft obuditi zamisli, ki jih je nekoč že imel s standardom Active Channel in Active Desktop. Novice v zapisu RSS utegnejo tu igrati pomembno vlogo kot vsebine, ki bodo dale novo podobo okolju Windows v prihodnje.

Zelo pozitivno mnenje o prihodnosti RSS imajo tudi analitiki. Nedavna raziskava družbe Forrester Research je, denimo, pokazala, da bo v prihodnje RSS pomemben tudi na področjih, na katerih ga morda sploh ne bi pričakovali - na primer pri trženju izdelkov. V raziskavi je več kot polovica vprašanih tržnikov potrdila, da resno razmišljajo o uporabo RSS dovodov za učinkovitejše posredovanje informacij morebitnim kupcem. Prav tako je moč zaslediti prve pobude, da bi RSS uporabili tudi za izmenjavo poslovnih dokumentov in informacij, v ta namen pa naj bi izboljšali predvsem varnost dostopa do tako posredovanih podatkov z uporabo šifriranja in avtentifikacije uporabnikov. Vsekakor pa vse te zamisli kažejo, da smo šele na začetku spoznavanja možnosti rabe tehnologije, ki je v svoji osnovi zelo preprosta, a odprta.

Z RSS ali brez njega

Kljub prednostim, ki jih prinaša tehnologija RSS, ostaja dejstvo, da tak dostop do spletnih informacij ne bo zanimiv za vsakogar. Za uporabnike, ki spletne strani obiskujejo le občasno ali tedaj, ko iščejo točno določeno informacijo, bo tradicionalna metoda uporabe priljubljenih povezav in spletnih iskalnikov najbrž še naprej optimalna metoda dostopa. Nameščanje odjemalcev RSS ali uporaba spletnih servisov je v takih primerih nepotrebno zapravljanje časa. Za vse tiste, ki vsak dan spremljajo zelo veliko število spletnih strani (recimo blogov) ali želijo preprosto biti ažurni pri spremljanju novic, je RSS najbrž ena najboljših metod, kako si lahko organizirajo dostop in hkrati prihranijo nekaj časa.

RSS v programu Mozilla Firefox

Kdor uporablja za prebiranje spletnih strani brskalnik Firefox, ima v program že vgrajeno orodje Live Bookmarks za spremljanje RSS dovodov. Resnici na ljubo, gre za zelo okrnjeno podporo, ki se omejuje na prikaz bližnjic do novic, ki so dosegljive prek posameznega dovoda. Napredne funkcije, ki jih poznamo iz drugih programov, so razvijalci prepustili drugim odprtokodnim ponudnikom, morda pa tudi za kako od prihodnjih različic brskalnika. Najlepši del orodja je samodejno prepoznavanje RSS dovoda na spletni strani. Ko Firefox prepoznava RSS povezavo, se v desnem spodnjem koncu okna pokaže rumena ikona, s katero lahko dovod dodamo med "žive" povezave. Tako so med bližnjicami prikazani naslovi novic, ki se seveda obnavljajo. Novice lahko prikažemo tudi kot bližnjice v orodjarni, kjer so dosegljive iz padajočega menuja. Za dovode, ki jih Firefox ne doda samodejno, je na voljo možnost ročnega dodajanja med povezave. To pa je tudi vse. Komur to ni dovolj, mora poseči po enem od dodatkov z dodatnimi funkcionalnostmi, ki jih je tudi za Firefox že kar nekaj.

Mozilla Firefox

Kaj: Odprtokodni spletni odjemalec z vgrajenim bralnikom novic v zapisu RSS.

Izdeluje: Mozilla, www.mozilla.org/products/firefox.

Cena: Brezplačen program.

Za: Samodejno zaznavanje RSS dovodov na spletni strani.

Proti: Bralnik brez naprednih zmogljivosti, ki jih ponujajo samostojni odjemalci.

Dodajanje RSS dovoda v povezave Live Bookmarks.

Novice RSS so na voljo prek padajočega menuja v orodni vrsici.

RSS v programu Mozilla Thunderbird

V enega najboljših odjemalcev za elektronsko pošto, Mozillo Thunderbird, je vgrajena tudi podpora RSS. Izvedena je podobno, kot je organizirana elektronska pošta ali dostop do novičarskih skupin. To pomeni, da RSS dovode vidimo kot imenike, novice pa kot "sporočila", pri katerih je namesto zadeve sporočila zapisan naslov novice. Orodje je tako dobro integrirano v odjemalca, da se zdi kot sestavni del programa. Dobra stran take integracije je tudi ta, da lahko v Thunderbirdu prejeto novico zelo preprosto posredujemo prijateljem ali drugim naslovnikom prek elektronske pošte. Novice je mogoče gledati in posredovati neposredno kot dokumente HTML ali kot navadno besedilo s pripadajočimi slikami. To pride včasih prav (recimo pri posredovanju na mobilne naprave).

Mozilla Thunderbird

Kaj: Odprtokodni odjemalec za elektronsko pošto z vgrajenim bralnikom novic v zapisu RSS.

Izdeluje: Mozilla, www.mozilla.org/products/thunderbird.

Cena: Brezplačen program.

Za: Skupno orodje za branje elektronske pošte in novic v zapisu RSS.

Proti: Bralnik brez naprednih zmogljivosti, ki jih ponujajo samostojni odjemalci.

RSS bralnik je povsem integriran v Thunderbird.

Nastavitev novih RSS virov je podobna nastavitvam poštnega računa.

RSS v programu Opera Mail

Podobno deluje znani spletni brskalnik Opera, natančneje njegov poštni odjemalec Opera Mail. Tu je prikaz dovodov in novic domala enako organiziran kot v Thunderbirdu. Opera se lahko pohvali z nekaterimi drobnimi priboljški, kot je na primer posebna tipka v spletnem brskalniku, ki se podobno kot pri brskalniku Firefox samodejno prikaže, če spletni odjemalec na pravkar obiskani strani ugotovi obstoj RSS dovoda. Od priključitve na dostavo novic nas torej v tem primeru loči le en klik. Po drugi strani pa tako Thunderbird kot Opera ponujata le osnovne možnosti rabe. Zahtevnejši uporabniki se bodo ozrli po drugih alternativah.

Opera 8.5

Kaj: Odjemalec za elektronsko pošto v okviru spletnega brskalnika z vgrajenim bralnikom novic v zapisu RSS.

Izdeluje: Opera, www.opera.com.

Cena: Brezplačen program.

Za: Samodejna zaznava RSS dovodov na spletni strani, skupno orodje za branje elektronske pošte in novic v zapisu RSS.

Proti: Bralnik brez naprednih zmogljivosti, ki jih ponujajo samostojni odjemalci.

V Operi je bralnik RSS virov viden skozi odjemalca za elektronsko pošto.

Newsgator

NewsGator je na voljo v več oblikah. Kot spletni odjemalec je brezplačen, na voljo pa je tudi kot dodatek za Microsoftov odjemalec Outlook, ki ga razširi z dodatnimi funkcionalnostmi prebiranja RSS na podoben način, kot to ponujata Thunderbird in Opera Mail. Toda s tem se seznam zmogljivosti šele začne. V NewsGator so vgrajena odlična orodja za filtriranje vsebin. Funkcija Smart Feeds omogoča ustvarjanje novih "dovodov", ki so rezultat zadetkov iskanja po ključnih besedah po drugih dovodih, spletnih straneh, celo elektronski pošti. Program v poslovni (plačljivi) različici omogoča prikaz novice na namizju, na poseben način na računalnikih z okoljem Windows Media Center, sinhronizacijo novice med različnimi računalniki in napravami, zanimivo pa je, da omogoča tudi dostop in predvajanje Podcastov - zvočnih posnetkov, ki so zasloveli v povezavi z Applovimi iPodi. Opozoriti pa velja, da številne priboljške podpirajo šele plačljive različice programa, domala vsa druga orodja pa so brezplačna. NewsGator je vsekakor eden najbolj vsestranskih programov med odjemalci RSS.

NewsGator Outlook Edition/Online Edition

Kaj: Spletni odjemalec in dodatek za Outlook s podporo zapisu RSS.

Izdeluje: Newsgator, www.newsgator.com.

Cena: Spletna različica je brezplačna; druge različice stanejo od 2 do 12 dolarjev na mesec.

Za: Pester nabor funkcij, kot so Smart Feeds, podpora mobilnim napravam, integracija z Outlookom.

Proti: Zmogljivejše različice so plačljive.

NewsGator Outlook Edition se namesti v Microsoftov poštni odjemalec, vire RSS pa vidimo kot dodatne predale.

Dodajanje novih virov je v NewsGatorju izvrstno rešeno.

Spletna različica programa Newsgator je brezplačna, po zmožnostih pa najbogatejša med tovrstnimi programi.

Dodajanje novih virov v spletni različici NewsGatorja.

FeedDemon

FeedDemon je okenski program, specializiran za prebiranje RSS virov. V ospredje je prišel tudi zato, ker je maja njegovega razvijalca, Bradbury Software, kupila družba NewsGator, katere orodja smo opisali v prejšnjem razdelku. NewsGatorju je med vsemi različnimi pojavnimi oblikami RSS bralnika manjkala le samostojna okenska različica, in to so dopolnili z nakupom FeedDemona. Program je zdaj mogoče kupiti posebej, NewsGator pa ga prilaga plačljivim različicam svojih orodij. FeedDemon sodi med bolje opremljene bralnike, tudi ta pa na pogled spominja na Microsoftov Outlook.

Posebnost programa je prav gotovo poseben način prikaza novic v obliki spletnega "časopisa", kjer združuje novice iz različnih virov. A gre bolj za lepotno kakor funkcionalno novost. FeedDemon je zmogljiv tudi pri iskanju po dovodih RSS, kjer lahko v zelo kratkem času poišče novice z danimi ključnimi besedami. Zadetke lahko shranimo v posebno skupino, lahko pa celo vzpostavimo trajno iskanje (RSS watch), ki ga program dopolnjuje s svežimi novicami na temo. Program se tesno povezuje z NewsGatorjem Online Ediition, pa tudi z drugimi viri povezav RSS. Zagotovo sodi med najboljše iskalnike, če iščemo nove vire, ne poznamo pa spletnih strani. Zanimivo bo spremljati, kako bo NewsGator razvijal program v okviru obstoječe ponudbe orodij.

FeedDemon 1.5

Kaj: Zmogljiv odjemalec za novice RSS.

Izdeluje: Bradsoft/Newsgator, www.bradsoft.com, www.newsgator.com.

Cena: 30 dolarjev.

Za: Bogat nabor funkcij, kot je pregled novic v obliki spletnega časopisa, zmogljivo orodje za iskanje po virih RSS.

Proti: Plačljiv program.

FeedDemon omogoča prikaz novic v obliki spletnega časopisa.

Pluck

Podobno zmogljiv kot Newsgator je program Pluck. Narejen je v obliki dodatka za priljubljeni spletni brskalnik Internet Explorer, od različice 2.0 naprej, ki je za zdaj še v razvojni fazi, pa bo na voljo tudi za brskalnik Firefox. Uporabnik dobi z namestitvijo v brskalniku dodatno ikono, s katero lahko vključi ali izključi uporabniški vmesnik v obliki dodatne orodjarne na levem robu brskalnikovega zaslona. V orodjarni so prikazani izbrani RSS dovodi, program pa omogoča tudi učinkovito hrambo bližnjic do izbranih spletnih novic in dovodov na drevesno organiziranem seznamu. V primerjavi z navadnimi bližnjicami in priljubljenimi povezavami v samem brskalniku je posebnost ta, da so pri Plucku shranjene na brezplačnem spletnem servisu, ki je uporabnikom dosegljiv prek uporabniškega imena in gesla.

Tako lahko izbrane novice in dovode preprosto sinhroniziramo med več računalniki, poleg tega pa je na voljo še spletna različica odjemalca, tako da lahko izbrane novice in zaznamke spremljamo kjerkoli, tudi če ni nameščen dodatek za brskalnike. V okviru servisa in programa je na voljo še modul Feed Finder, s katerim preprosto najdemo spletne strani z RSS dovodi na izbrano temo. Podobno kot Newsgator tudi Pluck omogoča filtriranje vsebin z iskanjem po RSS novicah in spletnih straneh na podlagi ključnih besed. Od tu naprej se tak filtriran iskani dovod (imenovan Persistent Search - Perch) obnaša kot drugi RSS dovodi. To pomeni, da program redno posodablja seznam spletnih strani in novic, ki jih najde na to temo.

Pluck 2.0 (Beta)

Kaj: Spletni odjemalec in dodatek za spletne brskalnike s podporo zapisu RSS.

Izdeluje: Pluck, www.pluck.com.

Cena: Brezplačen program.

Za: Bogat nabor funkcij, kot so Perch, spletni imenik povezav, možnost prenosa novic med spletne povezave.

Proti: Sinhronizacija med računalniki še ne deluje popolno.

Pluck sodi hkrati med najelegantnejše in najzmogljivejše bralnike RSS virov.

Uporabno orodje - uporabniško nastavljiv vir, ki išče novice na podlagi ključnih besed.

Spletna različica programa Pluck je po videzu domala enaka kot pri osnovnem programu.

RSSBandit

Kot rečeno, je v spletu mogoče najti cel niz bralnikov za novice RSS z odprto kodo, RSSBandit pa je eden izmed najzanimivejših. Naj vas pri tem ne zmoti dokaj neugledna spletna stran, prek katere je mogoče prenesti k sebi program. RSSBandit je okenski program, ki je na moč podoben Microsoftovim orodjem, zlasti brskalniku Internet Explorer, kar ni zgolj naključje, saj je celota narejena v ogrodju .NET. Na videz preprost program združuje cel niz zanimivih in koristnih funkcionalnosti, ki jih ne najdemo domala nikjer drugje. Zanimiva je, denimo, možnost samodejne identifikacije RSS povezav na spletni strani - v pogovorno okno je treba le vtipkati URL naslov spletne strani, program pa bo sam izluščil povezave. Za tiste, ki ne morejo niti trenutka brez novic, bo dobrodošla možnost sinhronizacije nastavitev in celo seznama prebranih/neprebranih novic prek več računalnikov, denimo na tistem v službi in tistem doma. Sinhronizacija lahko poteka prek protokola WebDAV, strežnika ftp ali omrežne povezave.

Novičarske naslove lahko organiziramo v drevesne strukture, zanimiva pa je možnost spremljanja komentarjev na novice, če jih ponudnik podpira. Še več, avtorji programa nameravajo sčasoma orodje razširiti v orodje, s katerim bomo novice preprosto uvrščali v svoje spletne bloge. Za tiste, ki novice spremljajo bolj občasno, pa je zanimiva možnost, da RSSBandit ohrani seznam novic v računalniku tudi, če jih ponudnik v celoti nadomesti z drugimi. Tako zagotovimo shranjevanje novic, tudi če nas določeno število dni ni za računalnikom (dopust...). Pogrešamo nemara le to, da posamezne novice ne moremo preprosto dodati na seznam priljubljenih za trajnejšo hrambo. Avtorji na svojih straneh vodijo tudi seznam funkcij, ki jih šele načrtujejo. Sodeč po načrtih, bo RSSBandit zagotovo sodil med peščico najbolj vsestranskih bralnikov RSS.

RSSBandit 1.3.0.29

Kaj: Odprtokodni bralnik novic v zapisu RSS.

Izdeluje: RSSBandit, www.rssbandit.org.

Cena: Brezplačen program.

Za: Samodejno iskanje RSS povezav na spletnih straneh, sinhronizacija podatkov med različnimi računalniki.

Proti: Nima možnosti shranjevanja posameznih novic med priljubljene povezave.

RSSBandit je eden najzmogljivejših bralnikov novic, spominja pa na Microsoftove odjemalce.

Ena izmed udarnih značilnosti RSSBandita je samodejno iskanje RSS virov na spletnih straneh.

RSS Reader

Iz zgoraj naštetih primerov je razvidno, da se avtorji programov za spremljanje RSS novic trudijo vgraditi v svoje izdelke čim več dodatnih zmogljivosti, ki pa so lahko marsikomu odveč. Kdor išče preprost, a eleganten bralnik za novice RSS, lahko poseže po brezplačnem orodju s preprostim imenom RSS Reader. Gre za klasični okenski program, ki na prvi pogled precej spominja na uporabniški vmesnik Outlooka in Internet Explorerja. To bo marsikomu pomagalo, da se bo lahko hitro lotil dela. RSS Reader nima naprednih funkcij, kot jih poznajo zgoraj našteti programi, a kljub temu zelo dobro opravlja svoje delo. Posamezne novice lahko celo dodatno označimo kot pomembne, program pa bo take naslove obarval rdeče. Zelo dobro deluje spremljanje prispelosti novic, saj poleg programa dobimo agenta, ki tiči v orodni vrstici Oken. Program bo zanimiv predvsem za tiste, ki ne potrebujejo dodatnih funkcij, kot so filtriranje po danih izrazih, shranjevanje povezav med priljubljene ter sinhronizacija med več računalniki in napravami.

RSS Reader 1.0.88

Kaj: Preprost bralnik novic v zapisu RSS.

Izdeluje: Ykoon BV, www.rssreader.com.

Cena: Brezplačen program.

Za: Preprosta zasnova, možnost označevanja pomembnih novic, obveščanje o novih prispetjih.

Proti: Zgolj osnovne funkcije prebiranja RSS povezav.

RSS Reader je preprost, a eleganten bralnik RSS novic.