Rudarjenje v oblaku

Slovensko podjetje NiceHash ponuja (je ponujalo?) platformo za rudarjenje različnih kriptovalut v oblaku, kjer lahko ponudimo svojo strojno opremo v zameno za plačilo v bitcoinih ali pa najamemo razpoložljivo računsko moč. Rudarjenje v oblaku se je izkazalo za zelo priljubljeno, saj ima NiceHash 750.000 uporabnikov po vsem svetu, ki jim je od leta 2014 po lastnih besedah izplačal bitcoine v vrednosti prek milijarde dolarjev.

Shema delovanja NiceHasha

NiceHash je seveda v zadnjem času na naslovnicah zaradi vdora in kraje 4700 bitcoinov, ki sta se zgodila 6. decembra. Tri četrt milijona uporabnikov je po tedanjem tečaju izgubilo skupno 51 milijonov evrov. Več o vdoru in pranju tega denarja si preberite v sosednjem članku, tu pa poglejmo, kaj je počel NiceHash, da si je prislužil priljubljenost, zaradi katere je številne uporabnike bolj skrbelo, kdaj bo stran spet aktivna, kakor pa izgubljeni denar.

Podjetje iz ljubljanskega tehnološkega parka je ponujalo platformo, na kateri so sodelovali prodajalci in kupci računske moči. Prodajalci so v svoje računalnike prenesli program, s katerim so izkoriščali svoje procesorje in grafične kartice za rudarjenje. NiceHash je analiziral zmogljivost uporabnikovega sistema za izračunavanje različnih zgoščenih vrednosti (različne kriptovalute uporabljajo različne zgoščevalne algoritme za potrjevanje blokov), potem pa glede na trenutne tržne razmere v vsakem trenutku rudaril, kar se je tisti hip najbolj splačalo. Seveda ga je bilo mogoče nastaviti in rudariti točno določeno kriptovaluto, v uporabniški račun pa povezati več računalnikov, grafičnih kartic, specializirane opreme (ASIC) ipd.

Uporabnik je dobil plačilo v bitcoinih na račun pri NiceHashu. Ko je ta dosegel minimalno vrednost, je bitcoine lahko prenesel v svojo denarnico. Ker je bila s tem povezana provizija, so številni čakali, da so se nabrali nekoliko višji zneski, šele potem so jih pretočili v svoje denarnice. To je ta ukradeni denar.

Številni »rudarji« so čakali, da so se na NiceHashu nabrali nekoliko višji zneski, šele potem so jih pretočili v svoje denarnice. To je ta ukradeni denar.

Na drugi strani te enačbe so stali kupci računske moči. Kdor je na NiceHash nakazal bitcoine, je lahko oddal naročilo za najem računske moči (hash rate). Pri tem je glede na trenutne tržne razmere moral izbrati, koliko bo plačal za določeno moč, katero kriptovaluto (katero zgoščevalno funkcijo oziroma hash) želi rudariti in koliko skupne moči želi. Ko je vnesel podatke o poolu, je sistem angažiral prijavljene prodajalce računske moči (rudarje) za izpolnitev tega naročila.

Pool ali kartel je skupina rudarjev, ki delujejo skupaj. Povezovanje v kartele je nujno zato, ker je iskanje blokov stohastični proces, kjer poznamo le verjetnost, da bomo z določeno močjo v nekem času izračunali uspešen blok. Če to počnemo sami, je velika možnost, da bomo daleč od pričakovane ravnovesne vrednosti in zapravili veliko procesorskega časa, preden bomo našli blok in dobili ustrezno nagrado. S povezovanjem v kartel vsak prispeva procesorski čas, nagrada pa se razdeli glede na prispevek. Karteli imajo veliko računsko moč, zato so zaradi zakona velikih števil izplačila predvidljiva. Podobno kot za pet radioaktivnih atomov ne moremo napovedati, kdaj bodo razpadli, lahko pa za pet kilogramov urana natančno izračunamo, kdaj ga bo razpadla polovica.

Zakaj bi to počeli?

Na strani ponudnikov računske moči je interes enostaven. Za ponujeno računsko moč dobijo plačilo v bitcoinih. Zakaj pa ne rudarijo neposredno, torej s pridružitvijo v kartele? Mar ne bi tako dobili več? Da in ne. Če bi izbrali optimalno kriptovaluto glede na trenutne razmere in svojo strojno opremo, bi to držalo. Če namreč nekdo njihovo računsko moč kupuje, jo očitno lahko unovči dražje. A NiceHash je precej enostavnejša platforma, ki za nastavitev ne terja nobenega posebnega znanja. Prav tako ves čas preverja, katero kriptovaluto je najdonosneje rudariti, in ustrezno prilagaja rudarjenje. Zato se lahko zgodi, da je uporaba NiceHasha kdaj celo učinkovitejša, zagotovo pa je enostavnejša.

Kupci računske moči pa imajo cel kup razlogov, zakaj bi želeli to početi. Kdor postavlja nov kartel, mora poskrbeti, da ima ta dovolj visoko računsko moč, sicer se vanj zaradi negotovega izida ne bodo pridruževali novi uporabniki. Zato ob ustanovitvi za nekaj časa najame dovolj računske moči, da postane pridružitev smiselna. Razlogi so lahko tudi špekulativni. Recimo, da želi pridobiti kriptovaluto brez nakupa na borzi (za nekatere borz še ni), da pričakuje povišanje vrednosti v prihodnosti (ko se bo odprla kakšna borza), da želi dvigniti ceno kriptovalute zaradi več računske moči v rudarjenju (nekatere kriptovalute so zelo majhne v primerjavi z bitcoini), da želi oprati denar, da želi doseči prevlado (51 % računske moči) v kakšni majhni kriptovaluti in številni drugi razlogi.