Novembra lani je mladenič po imenu Noland Arbaugh napovedal, da bo tri dni brez prekinitve oddajal v živo s svojega doma. Paralizirani Arbaugh ima v možgane nameščene tanke žice z elektrodami, ki mu pomagajo premikati računalniško miško po zaslonu, klikniti na menije in igrati šah. Vsadek z imenom N1 so mu nevrokirurgi, ki sodelujejo z Neuralinkom, podjetjem Elona Muska za možganske vmesnike, namestili lani.
Antonio Regalado, MIT Technology Review
Možnost, da bi prisluhnili nevronom in da bi njihovi signali premikali puščico na zaslonu, so v laboratoriju prvič prikazali že pred 20 leti. Arbaughovo oddajanje v živo pa je dokaz, da je Neuralink prehodil že precejšen del poti do različice, preproste za uporabo, ki bo ljudem zagotavljala 'digitalno svobodo', kot so to poimenovali v podjetju, to je povrnitev sicer čisto običajne zmožnosti brskanja po spletu in igranja iger.
To za zdaj še ni izdelek za široko uporabo. Trenutne raziskave so skromne, to so čisti eksperimenti in tipanje, kako naprava deluje in kako bi jo lahko izboljšali. Tako se je lani več kot pol nitkastih elektrod, vstavljenih v Aurbaughove možgane, umaknilo in zato je slabše nadzoroval napravo. Neuralink je pohitel z zasilnim popravilom, da je preostale elektrode lahko uporabljal za premikanje miške.
Neuralink ni odgovoril na elektronska sporočila s prošnjo po komentarju, sledi pa naša analiza njegovih izjav za javnost, na podlagi katere smo strnili, kaj lahko pričakujemo v tem letu.
Več pacientov
Koliko ljudi bo dobilo te vsadke? Elon Musk napoveduje visoke številke. Avgusta lani je na omrežju X objavil: »Če bo vse potekalo gladko, bo v nekaj letih na stotine ljudi uporabljalo Neuralinkove pripomočke, v petih letih na deset tisoče in v desetih na milijone.«
Dejansko gre počasneje – veliko počasneje. V študiji nove naprave prve uporabnike vključijo v nekajmesečnih razmikih, da lažje spremljajo težave.
Avgusta lani je Musk objavil: »Če bo vse potekalo gladko, bo v nekaj letih na stotine ljudi uporabljalo Neuralinkove pripomočke, v petih letih na deset tisoče in v desetih na milijone.« Dejansko gre počasneje – veliko počasneje.
Nato je Musk med spletnim intervjujem 8. januarja izdal, da vsadek uporablja še tretja oseba. »Zdaj imamo tri uporabnike, tri ljudi z Neuralinkovim vsadkom, in vsi delujejo … dobro,« je povedal. Dodal je, da za letošnje leto upajo na mogoče 20 do 30 pacientov.
Če ne bo nepričakovanih velikih zapletov, bo vsadkov vse več in več – le da jih ne bodo nameščali tako hitro, kot napoveduje Musk. Novembra je Neuralink posodobil svojo prijavo poskusov v Združenih državah Amerike, in sicer je po novem v študiji prostora za pet prostovoljcev (namesto le treh), začel pa je tudi poskuse v Kanadi, pri katerih naj bi sodelovalo šest ljudi. Če upoštevamo le ti dve študiji, bo Neuralink do konca letošnjega leta vsadil vsaj še dve napravi, do konca prihodnjega pa osem.
Raziskave bi lahko pospešili, če bodo dovoljene nadaljnje mednarodne raziskave.
Boljše upravljanje
Kako učinkovito Arbaugh upravlja miško? To si lahko predstavljate z računalniško igro Webgrid, pri kateri morate hitro klikati na premično tarčo. Program hitrost prevede v merilo za prenos podatkov v bitih na sekundo.
Neuralink trdi, da je Arbaugh dosegel hitrost devet bitov na sekundo, kar je dvakrat več od prejšnjega rekorda za možganski vmesnik. Mediani dosežek ljudi brez telesnih okvar znaša okoli deset bitov na sekundo, pravi Neuralinkov podatek.
No, med oddajanjem v živo se je Arbaugh pritožil, da ne more učinkovito nadzorovati miške, ker je njegov model zastarel. V mislih je imel princip, kako se zamišljeni fizični gibi povežejo s premiki miške. To mapiranje že čez nekaj ur in dni nazaduje, za rekalibracijo z nalogami za vnovično usposabljanje na zaslonu, na primer, da točko v mislih prenese iz sredine na rob krožnice, pa porabi tudi tri četrt ure, je povedal.
Neuralink bo moral najprej dognati končno različico, ki jo bo mogoče preizkusiti v odločilnem eksperimentu z 20 do 40 pacienti, in tako dokazati, da deluje po načrtih. Takšna študija bi lahko trajala leto do dve in je niso še niti napovedali.
Neuralink med drugim velik poudarek daje izboljšavam programske opreme, ki posreduje med Arbaughovimi možgani in miško – podjetje še vedno eksperimentira in uvaja velike spremembe. Med cilji so skrajšanje rekalibracije na nekaj minut. »Želimo, da bi se počutili kot v formuli ena, ne kot v enoprostorcu,« se je lani med intervjujem z avtorjem podkasta Lexom Fridman slikovito izrazil Bliss Chapman, vodja ekipe za programsko plat vmesnika med možgani in računalnikom.
Spremembe naprave
Preden bo Neuralink sploh zaprosil za odobritev svojega pripomočka, da ga bo lahko začel prodajati, bo moral dognati končno različico, ki jo bo mogoče preizkusiti v odločilnem eksperimentu z 20 do 40 pacienti, in tako dokazati, da deluje po načrtih. Takšna študija bi lahko trajala leto do dve in je niso še niti napovedali.
Še več, Neuralink vsadek še vedno bistveno spreminja; povečati želi število elektrod in podaljšati življenjsko dobo baterije. Januarja letos je Musk povedal, da bodo pri naslednjih preizkusih na ljudeh uporabljali nadgrajeno napravo Neuralink. Podjetje tudi še vedno razvija operacijskega robota z imenom R1, ki vsadi napravo. Deluje kot šivalni stroj: kirurg z R1 vpne žice elektrod v človekove možgane. Glede na seznam nalog je pomemben cilj Neuralinka izboljšati robota in vsajanje popolnoma avtomatizirati. Tako bodo delno uresničili Muskove napovedi o prihodnosti, ko bo na milijone ljudi uporabljalo vsadek – ne bo pa dovolj človeških nevrokirurgov, ki bi jih vstavljali ročno.
»Doseči želimo, da bo vse opravljeno z enim klikom,« je lani Fridmanu povedal predsednik Neuralinka Dongjin Seo.
Robotska roka
Konec lanskega leta je Neuralink začel spremljevalno študijo, s katero se bo nekaj sedanjih prostovoljcev z vsadkom poskusilo naučiti, da bi z možgansko aktivnostjo nadzorovali tako računalniško miško kot druge tipe zunanjih naprav, vključno z asistentsko robotsko roko.
Ne vemo še, kakšna je – bo to namizna naprava ali nekaj, kar bo mogoče priklopiti na invalidski voziček in uporabljati doma za vsakdanja opravila. Jasno pa je, da bi takšna naprava lahko bila v pomoč. Med Aurbaughovim oddajanjem v živo je druge ljudi večkrat prosil, naj mu pomagajo pri preprostih opravilih, recimo, naj ga počešejo in mu poveznejo kapo na glavo.
Vsekakor je mogoče z možgani upravljati robote – le da se to trenutno dogaja le v nadzorovanem raziskovalnem okolju. V eksperimentih z drugim možganskim vsadkom, ki so jih leta 2012 opravili na univerzi v Pittsburghu, je paralizirana Jan Scheuermann z robotsko roko lahko pospravljala škatle in plastične skodelice približno enako uspešno kot oseba po hudi možganski kapi – to je velik dosežek, saj ni mogla premikati udov.
Za uporabo robotske roke doma je več ovir. Prva je razviti robota, ki bo varen in uporaben. Druga, kot je poudaril Wired, so kalibracijski koraki za ohranjanje nadzora nad roko, ki zmore tridimenzionalne gibe in prijemati predmete, ker so ti koraki včasih zamudni in nadležni.
Vsadki za vid
Septembra so v Neuralinku povedali, da jim je zvezna uprava za hrano in zdravila različico vsadka za slepe ljudi, da bi imeli vsaj omejen vid, potrdila kot prelomno napravo, kar pomeni hitrejšo pot do odobritve. Sistem so poimenovali Blindsight, deloval pa bo tako, da bo električne impulze prevajal naravnost v središče za vid v možganski skorji, in pojavili se bodo svetlobni vzorci, tako imenovani fosfeni. Če je dovolj takšnih vzorcev, jih je mogoče združevati v preprosto obliko vida s slikovnimi točkami, kar so akademski raziskovalci že prikazali. Oznaka uprave za hrano in zdravila ne pomeni dovoljenja, da se lahko začnejo raziskave, temveč je zagotovilo, da bo pospešila vse potrebne postopke, med drugim tudi dogovore o obliki poskusov. Trenutno ni mogoče napovedati, kdaj bi se lahko začeli poskusi z vidom, vendar se to najbrž še ne bo zgodilo že letos.
Neuralink ni edino podjetje, ki razvija možganske vsadke. Podjetje Synchron denimo preizkuša različico, ki se v možgane vsadi prek krvne žile in preverja, kako človeški možgani upravljajo z računalnikom.
Več denarja
Neuralink je denar nazadnje zbiral leta 2023 in od vlagateljev v krogu financiranja zbral približno 325 milijonov dolarjev ob kapitalski vrednosti podjetja več kot tri milijarde dolarjev, kot je navedeno v predstavitveni brošuri. Ryan Tanaka, ki objavlja podkast Neura Pod, posvečen podjetju, napoveduje, da bo Neuralink denar spet zbiral letos in da bi se vrednost tega zasebnega podjetja lahko podvojila.
Boj proti zakonodaji
Neuralink je v središču pozornosti novinarjev, borcev za pravice živali in celo preiskovalcev iz komisije za vrednostne papirje in borzo zaradi morebitne goljufije. Poraja se veliko vprašanj o ravnanju s testnimi živalmi in ali ne prehiteva z vsadki pri ljudeh.
Musk je svojo platformo X začel uporabljati za draženje in izzivanje vodij držav, Donald Trump pa ga je imenoval za sovodjo tako imenovanega oddelka za učinkovitost vlade, ki bo med drugim odpravil nesmiselne predpise in oklestil nekatere državne uprave in urade. Bodite pozorni, ali bo Musk izrabljal svoj digitalni megafon, da bi zdravstvenim zakonodajalcem posredoval nefiltrirane povratne informacije o tem, kako obravnavajo Neuralink.
Sorodni podvigi
Neuralink ni edino podjetje, ki razvija možganske vsadke. Synchron preizkuša različico, ki se v možgane vsadi prek krvne žile in preverja, kako človeški možgani upravljajo z računalnikom. Ostala podjetja, na primer Paradromics, Precision Neuroscience in BlackRock Neurotech, prav tako razvijajo napredne vmesnike med možgani in računalnikom.
Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.
