S polnimi jadri
V Sloveniji smo, vsaj če upoštevamo skromno kilometrino domače morske obale in samo tri omembe vredna jezera, pravzaprav v samem svetovnem jadralskem vrhu. Imamo svetovno znane načrtovalce jadrnic, več odličnih izdelovalcev jadrnic, izdelovalce vrhunskih jader, dve navtični reviji in veliko jadranju posvečenih spletnih strani.
Elan
V gorenjskih Begunjah ne delajo samo dobrih smučk, ampak že dobrih 55 let izdelujejo tudi plovila. Začeli so z lesenimi čolni in kajaki, že vrsto let pa slovijo tudi po izvrstnih jadrnicah. Za katere se zdi, da v zadnjem času predstavljajo celo najuspešnejši del Elanovega poslovanja.
V proizvodnem programu imajo trenutno šest osnovnih modelov jadrnic, od najmanjše, dobrih 9 metrov dolge Elan 31, do najnovejše, 13-metrske Impression 434. Pri večini lahko izbiramo še med nekaj različicami in se na primer odločimo za bolj razkošno družinsko različico s 4 ležišči v dveh kabinah, ali pa morda za bolj družabno, na kateri je v štirih kabinah dovolj prostora za sedem ljubiteljev jadranja.
Na Elanovi "morski" spletni strani si lahko ogledate podrobne podatke o njihovih jadrnicah. Na voljo je tudi bogato opremljena fotografska galerija, notranjost jadrnic pa si lahko ogledate celo v interaktivni predstavitvi, pri kateri z miško krožite po kabini. Spletne strani sicer niso ravno razkošne, so pa vseeno dovolj lepo in bogato opremljene. Le tu in tam naletimo tudi na del, ki šele "prihaja". Namesto obljubljenega videa bomo na primer videli samo velik napis Cooming soon.
Cen novih jadrnic na Elanovi spletni strani nismo našli, verjetno zaradi tega, ker so precej odvisne od opreme in države, v kateri jih kupujemo, lahko pa si ogledamo cenik rabljenih bark. Kjer na primer izveste, da je lahko 3 leta star 12 metrski Elan 40, trenutno zasidran v eni od hrvaških marin, vaš že za dobrih 25 milijončkov.
Impression 434 je ponos begunjske ladjedelnice.
Z miško v roki se lahko sprehodimo po notranjosti Elanovih jadrnic.
Pri Elanu poskrbijo tudi za vse tiste številne ljubitelje jadranja, ki si svoje barčice, tudi če je rabljena, ne morejo omisliti. Ukvarjajo se namreč tudi z njihovim izposojanjem. Tedenski najem skromnejše devetmetrske jadrnice, na katero se lahko stisne 6 jadralcev, vas bo stal okoli 300 tisoč tolarjev. S precej udobnejšim trinajstmetrskim Elanom 45, na katerem je do 10 ležišč, boste lahko na višku turistične sezone v morju in vetru uživali za dobrih 800 tisočakov, zunaj nje pa bo užitek precej cenejši.
Cena je na prvi pogled sicer precej visoka, a če najem preračunamo na osebo, hitro vidimo, da navtični turizem pravzaprav sploh ni dražji od običajnega hotelskega. Če le znate jadrati, ali poznate koga, ki to obvlada. Skupaj z jadrnico lahko seveda vedno najamete tudi skiperja, kar pa jadralske počitnice seveda nekoliko podraži. Kakorkoli že, podrobne podatke najdete na naslovu www.elan-yachting.com.
In ko smo že ravno pri Elanu, omenimo, da ne delajo samo jadrnic, ampak tudi dva modela motornih jaht, več o njihovi motorni ponudbi pa boste izvedeli na naslovu www.elan-power.net.
Pri Elanu delajo tudi barke za ljubitelje hitrosti.
Seaway
Na Gorenjskem ni samo Elan, ampak je na Bledu sedež še enega svetovno znanega navtičnega podjetja, Seaway. Brata Jernej in Japec Jakopin sta kariero oblikovalcev jadrnic kot J&J Design začela pred dobrimi 20 leti, ko sta za Elan načrtovala zelo uspešno jadrnico Elan 31, ki ni bila samo tržno uspešna, ampak se je imenitno izkazala tudi na številnih regatah potovalnih jadrnic. Doslej sta načrtovala ali sodelovali pri načrtovanju več kot stotih modelov jadrnic tako rekoč vseh velikih svetovnih izdelovalcev turističnih jadrnic. Prav veliko ne bomo pretiravali, če rečemo, da sta imela Jakopina tako ali drugače prste zraven pri polovici potovalnih jadrnic, ki plujejo med jadranskimi otoki. Vsega skupaj so namreč po njunih načrtih naredili že več kot 34.000 jadrnic.
Leta 1991 sta ustanovila Seaway, v katerem se z načrtovanjem jadrnic ukvarja 110 vrhunskih oblikovalcev in inženirjev z vsega sveta. Že nekaj let jadrnice pri Seawayu ne nastajajo samo na zaslonih računalnikov, ampak jih tudi izdelujejo. In to ne kakršnihkoli, ampak ene od najboljših.
Petnajstmetrski Shipman 50 je bila prva jadrnica s trupom iz ogljikovih vlaken, ki so jo izdelovali serijsko. Zelo lahka in močna ogljikova vlakna so namreč včasih uporabljali samo za izdelavo tekmovalnih jadrnic, pri Seawayu pa so z domiselnim oblikovanjem in robotskimi orodji poenostavili in predvsem pocenili sicer precej zapleteno gradnjo z njimi. Jadrnico, za katero bi bilo sicer potrebno plačati vsaj 500 milijonov tolarjev, pri danskem Shipmanu (www.shipman.dk), za katerega jo izdelujejo pri Seawayu, dobite že za manj kot 200 milijonov. Kakovost so prepoznali tudi poznavalci in Shipman 50 so pred dvema letoma uredniki enajstih evropskih navtičnih revij izbrali za evropsko jadrnico leta.
Vzpodbujeni z uspehom petnajstmetrskega modela je nastal še večji, 19-metrski Shipman 63. Prvega bodo splovili letos julija. Kupil ga je avstrijski milijonar in zanj odštel približno 340 milijonov tolarjev. Kar se sliši hudo veliko, a kot pravijo poznavalci, je to v primerjavi z drugimi podobno velikimi in zmogljivimi novimi jadrnicami pravzaprav izjemno ugodna cena.
Blejski Seaway je eno od najuglednejših podjetij za načrtovanje in oblikovanje jadrnic na svetu.
Ponos slovenskega ladjedelništva - Shipman 50.
Pri Seawayu so sicer specialisti za jadrnice, naredili pa so že tudi načrte za nekaj motornih jaht. Trenutno so najbolj ponosni na Skagen 50, ki so ga naredili za ugledno dansko podjetje (www.skagen50.dk).
Maxi Jena
Imenitnih jadrnic ne delajo samo na Gorenjskem, ampak tudi ob morju. V specializirani izolski ladjedelnici Meteor so leta 2002 naredili 24-metrsko tekmovalno jadrnico Maxi Jena. Načrte za največjo jadrnico, kar so jih naredili v Sloveniji, je naredil Andrej Justin, ki se sicer še ne more pohvaliti s tako velikim številom projektov kakor brata Jakopin, vsekakor pa stopa po njuni poti. Oblikoval je več jadrnic, največ za ljubljansko podjetje Ventura (www.ventura.si), njegova najbolj znana projekta pred Maxi Jeno pa so bile tekmovalne jadrnice Justin Ten in Viharnik.
Trup za Maxi Jeno so pravzaprav naredili v podjetju Technol (www.technol.si), ki nadaljuje svetlo tradicijo podjetja Iplas in se ukvarja z izdelki iz umetnih mas, predvsem cisternami, silosi in velikimi industrijskimi kadmi. Maxi Jeno so naredili iz ogljikovih vlaken in epoksi smol z novo tehnologijo vakuumske infuzije, karkoli že to pomeni. Podrobnosti o največji slovenski jadrnici najdete na spletnih straneh Technola in Maxi Jene. Slednja sicer ni ravno zgled sprotnega obnavljanja vsebine, za prvo potešitev radovednosti pa bo menda zadostovala.
Še en ponos slovenskega ladjedelništva - Maxi Jena.
Navtika & Jadranje
Spletno stran revije Navtika in spletni kotiček za ljubitelje jadranja Jadranje.com bomo opisali kar skupaj, saj sta nekakšna spletna dvojčka. Na njunih spletnih straneh boste našli veliko zanimivega, od seznama jadranskih marin in vremenske napovedi za pomorščake do morsejeve abecede in rože vetrov, kjer si lahko ogledate, iz katere smeri piha maestral in iz katere burin.
Pozabili niso niti na novice, seznam regat, različna obvestila in sploh vse, kar vam bo pomagalo, da boste ostali na tekočem. Če kupujete ali prodajate plovilo, se splača pokukati v rubriko mali oglasi. Koristen je tudi navtični vodnik, pravzaprav seznam zanimivih spletnih povezav, kjer boste našli marsikaj, od prodajalcev jadrnic do navtične mode.
V oddelku za humor pa si lahko preberete zabaven navtični slovarček, v katerem boste na primer izvedeli, da je bonaca ali brezvetrje stanje na odprtem morju, ki navadno nastane takrat, ko na barki popijejo zadnje pivo in zmanjka goriva za motor.
Jadranje - spletni kotiček za ljubitelje jadranja.
Morsko prase
Slovenci znamo narediti imenitne jadrnice, z njimi pa jadramo predvsem po hrvaškem delu Jadrana. Pravzaprav nič nenavadnega, saj je to za brezskrbno turistično jadranje verjetno najprimernejše morje na svetu. Brez velikih oceanskih valov in neurij, s toplim in v glavnem še vedno dovolj čistim morjem, številnimi otoki, varnimi zalivi in zanimivimi mesteci, vse skupaj zgoščenimi na nekaj sto miljah. Pravzaprav je edina slabost Jadrana prav v tem, da je tako zelo primeren za turistično jadranje in je julija in avgusta na njem prava jadralsko-prometna gneča. Iskanje zaliva, v katerem bi se lahko zasidrali, ne da bi gledali v kabino sosednje jadrnice, včasih spominja na iskanje parkirnega prostora v centru Ljubljane.
Kakorkoli že, jadranju in navtičnemu turizmu, s poudarkom na hrvaškem delu Jadrana, je namenjen izvrsten hrvaški spletni časopis Morsko prase, ki je letos februarja začel izhajati tudi v tiskani obliki. V njem boste našli veliko zanimivega branja, tudi če sicer niste ravno navdušen pomorščak, ampak se, kot pravijo Dalmatinci, raje držite obale.
Veliko je na primer zanimivih potopisov, prispevkov o morskih živalih ali recimo o zanimivih znanstvenih odkritjih, tako ali drugače povezanih z morjem. Tudi za "kopenske podgane" so zanimivi mnogi kulinarični prispevki. Tu boste na primer izvedeli prav vse, kar ste kdajkoli želeli vedeti o bakalarju ali polenovki po domače, in še kakšno malenkost, ki je sploh niste hoteli vedeti za povrhu.
Jadralskim začetnikom je namenjen precej podroben jadralski priročnik, v katerem si lahko preberete, kaj morate vedeti, preden prvič stopite na jadrnico, kako morate obračati jadra, brati pomorske karte in kar je pač še osnovnih stvari, brez katerih ne gre. Jadrati se sicer samo z branjem priročnika seveda ne boste naučili, boste pa vsaj izvedeli, kaj vas čaka, če se boste udeležili tega in onega jadralskega tečaja.
Tu so seveda še obvezne novosti, pa preizkusi plovil in opreme, seznami marin, vremenska napoved, mnoge spletne povezave in sploh vse, kar od spletnega časopisa o morju in navtiki pričakujemo. Pozabili niso niti na forum, v katerem se lahko pomenite z drugimi ljubitelji morja in kjer lahko izveste še vse tisto, česar avtorji časopisa niso napisali.
Hrvaški navtični e-časopis Morsko prase je bogat vir koristnih podatkov.
Sailing
Za konec tokratnega spletnega sprehoda pokukajmo še v tuje vode. Izbira jadralskih spletišč je velika in z opisovanjem posameznih ne bi daleč prišli, zato smo izbrali kar jadralski vodnik na spletnih dverih About. Spletišče je nastalo leta 1997 in je med e-priročniki nekaj podobnega kot Wikipedia med spletnimi enciklopedijami. Pišejo ga namreč zanesenjaki, ki bi radi svoje znanje s tega ali onega področja delili s širnim spletom. Doslej so tako uredili že nekaj več kot 475 priročnikov in vodnikov, med drugim tudi o jadranju.
Tu boste našli številne zanimive prispevke, od napotkov za začetnike do bolj specializiranih tematik, recimo o navigaciji ali vzdrževanju jader. Če ste novi v navtiki, vam verjetno marsikateri angleški izraz ne bo znan, zato je tu priročen slovarček. In če so na kak izraz pozabili, lahko po njem vprašate v forumu.
Spletišče je že samo po sebi bogat vir podatkov, za povrhu pa boste tu našli tudi številne povezave do zanimivih z jadranjem tako ali drugače povezanih spletišč in ga zato lahko uporabite kot odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje jadralskih morij spletnega oceana.
Zanimiv spletni priročnik o jadranju boste našli na spletnih dverih About.