S pravo banko, telefonom, uro in/ali – z obvozom

Na kaj pomislimo, ko slišimo besedno zvezo »brezstično plačevanje«? Verjetno na brezstično bančno kartico in pametni telefon, oba namreč omogočata brezstična plačila. Na pametno uro? Tudi, če se zelo potrudimo.

Recimo bobu bob – v Sloveniji smo s telefonskim/z urnim brezstičnim plačevanjem v precejšnjem zaostanku, še posebej za ZDA. Tam denimo kar 92 odstotkov telefonskih brezstičnih opravil uporabniki opravijo z iphoni, bolje rečeno s sistemom Apple Pay, ki ga Apple edinega dovoljuje. Pet odstotkov brezstičnih plačil prispeva še Samsungov sistem Samsung Pay in tri odstotke Google oziroma Google Pay. Ali kakorkoli se že zdaj imenuje ta Googlova storitev, če smo malce cinični. Kako pa pri nas? Za Apple Pay moramo imeti nekaj sreče z izbiro banke ali iskati obvoze, podpore za Google in Samsung pri nas ni.

Obstaja pa seveda malo morje telefonskih aplikacij – »eDenarnic«, »mDenarnic« in »bankaPayev«; skoraj vsaka resna banka, ki nastopa na slovenskem trgu, ima svojo. Upali bi si reči, da prav zelo uporabljane niso, če izvzamemo uporabo, ko v zadnjem času prevzemajo vlogo dvostopenjskega preverjanja nakupov in tako nadomeščajo varnostna sporočila SMS.

Bi plačevali z uro?

Če smo z mobilnimi denarnicami slovenskih bank za pametne telefone še kar dobro založeni, je stanje pri pametnih urah še vedno slabo. Vzroki so po eni strani enaki, kot smo jih zapisali za telefone, po drugi strani pa je tržišče pametnih ur tako majhno, da se posamezne banke zanje ne menijo. Še posebej ne v Sloveniji. Če želimo biti moderni in plačevati z uro, lahko to počnemo le, če imamo uro Apple Watch ali Garmin. Oboje le, če smo komitenti prave banke in/ali smo si uredili ustrezen obvoz. Množice drugih pametnih in športnih ur ne pridejo v poštev.

Plačevanje z uro Apple Watch deluje tudi če si omislimo banko N26.

Ko smo nekatere slovenske banke povprašali, zakaj je tako in zakaj (še?) ne omogočajo brezstičnih plačil s pametnimi urami, je bil odgovor bolj ali manj enak: »Trenutno še ni znano, kdaj bo ta storitev na voljo.« Nekaj upanja smo dobili le pri banki NKBM, kjer so pojasnili, da se z nekaterimi ponudniki plačilnih aplikacij za ure dogovarjajo o vključitvi njihove banke v sistem brezstičnih plačil. Predvidevamo in upamo, da gre najverjetneje za Apple, Google in Samsung.

Od kod poplava mobilnih denarnic?

Brezstično plačevanje prek elektronskih naprav je mogoče zaradi tehnologije NFC (Near Field Communication), ki izhaja iz tehnologije RFID, za katero je bil prvi patent podeljen že leta 1983. Pametni telefoni in ure imajo vgrajeno ustrezno podporo za tehnologijo, ki lahko ustrezno emulira komunikacijo, kot jo s plačilnimi terminali POS sicer izvajajo plačilne/kreditne bančne kartice.

Google je ustrezno programsko podporo v Androidu razvil že leta 2011, vendar je mobilno brezstično plačevanje eksplodiralo šele leta 2014, ko je enako podporo uvedel tudi Apple. Apple Pay je programsko, strojno in uporabniško tako dobro integrirana rešitev, da se je uporabnikom končno zdela kot boljši nadomestek plačilnih kartic, zato ga tudi uporabljajo. Res pa je, da česa drugega na telefonih Apple tudi ne morejo uporabljati, saj je Apple s klasično jabolčno odločitvijo zaklenil dostop do vezja NFC. Evropska komisija meni, da ji bo to uspelo prikazati kot monopolno dejanje, toda to je že druga zgodba.

Dejstvo je, da Apple Pay na telefonih Apple deluje in da ga ljudje uporabljajo. Na telefonih Android pa je seveda kaos, saj je dostop do vezja NFC prepuščen vsakomur, zato so si bolj ali manj vse banke omislile svoj kos programske opreme, ki naj bi služil brezstičnemu plačevanju. Zakaj bi vendar plačevali provizijske odstotke Googlu (Samsungu, Garminu, Huaweiju …), tako kot jih morajo na iphonih plačevati banke, ki so se vključile v sistem Apple Pay, če lahko enako postorimo brezplačno, mar ne?

Hip, hip, hip, strašni trik in vse večje slovenske banke so razvile svoje telefonske aplikacije, s katerimi lahko njihovi komitenti nadomestijo plačilno kartico. Vendar je že tako, da zares dobre uporabniške vmesnike, ki so prijazni za uporabo in hkrati še popolno integrirani v storitve, zares dobro zmore le nekaj podjetij na svetu. Slovenske mobilne aplikacije so tako večinoma izdelki, ki sicer služijo namenu, vendar po uporabniški izkušnji ne dosegajo sistema Apple Pay. Naj kot primer navedemo aplikacijo mDenarnica banke NKBM, ki ne vodi niti spiska transakcij, ampak zanj predvidi drugo bančno aplikacijo NKBM.

Skoraj vsaka banka na slovenskem tržišču ponuja svojo »denarnico«, ki omogoča osnovno telefonsko brezstično plačevanje.

Kakorkoli že, plačevanje s telefoni je tudi pri nas seveda mogoče. Najenostavnejši način je namestitev mobilne denarnice uporabnikove banke, registracija in dodajanje plačilne kartice vanjo. Ko se odpravimo po nakupih, lahko blago plačamo s pametnim telefonom, postopek plačila pa je praktično enak, kot če bi to opravili s brezstično kartico. Poleg plačevanja na prodajnih mestih mobilne denarnice omogočajo tudi dvig gotovine na bankomatih in potrjevanje kartičnih spletnih plačil. Vse to seveda velja le za telefone z operacijskim sistemom Android, uporabniki Appla zaradi zaklenjenosti NFC te možnosti nimajo. Težave imajo tudi uporabniki novejših telefonov Huawei, ki nimajo podpore za Googlov ekosistem, saj nekatere banke v delovanje nočejo pripustiti Huaweijeve izvedenke Androida, Harmony OS.

Le ena banka razmišlja malce drugače

»Koprska« banka Intesa Sanpaolo očitno razmišlja drugače kot druge banke na slovenskem tržišču, saj je svoje plačilne kartice brez težav »prepustila« sistemu Apple Pay. Uporabniki iphonov, ki so hkrati komitenti Intese Sanpaolo, lahko zato brezstično plačujejo tako z iphoni kot z uro Apple Watch, če jo imajo.

Kaj pa komitenti telefonov z Androidom? Ne, tem je tudi Intesa namenila svojo lastno aplikacijo, mobilno denarnico, enako kot druge banke na Slovenskem.

Kako je torej s temi obvozi?

Živimo v času razcveta t. i. podjetij fintech, zato tehnično in pravno ni razloga, da bi finančne storitve, med katere sodi tudi kartično poslovanje, omogočale le banke. In jih tudi ne, od tod pa izvirajo obvozi, ki omogočajo še nekatere dodatne možnosti brezstičnega plačevanja.

Storitev Revolut je eden izmed obvozov, ki omogoča brezstično plačevanje Appe Pay.

Slovensko podjetje fintech, ki se je tega posla lotilo že leta 2013, je mBills, ki je izšlo iz podjetja Halcom. Zagonsko podjetje je od leta 2017 del Petrola, ima svojo mobilno denarnico in izdaja celo svojo plačilno debetno kartico Mastercard. Uporaba mobilne denarnice za Android ali Apple iOS je brezplačna, medtem ko je za kartico treba plačevati mesečno naročnino evro in pol, kar je marsikaterega prvopristopnika, ki je bil vajen brezplačne kartice, kot je bila v začetku, odvrnilo. Toda zastonj kosila pač ne more biti, vsaj ne v nedogled. Ker mBills ni banka, je treba v mobilno denarnico denar naložiti – prek obremenitve Sepa, z nalogom UPN ali gotovinskim pologom v poslovalnicah Petrol. Na Petrolu lahko denar, ki je naložen v denarnici, tudi dvignemo, v gotovini.

Žal denarnica mBills ni univerzalna, ne podpira NFC, torej z njo ne moremo plačevati na običajnih plačilnih terminalih POS. Plačujemo lahko le pri podjetjih, ki imajo z mBillsom podpisano pogodbo, in to tako, da z mobilnim telefonom preberemo oziroma poskeniramo kodo QR na računu, ki ga izda ponudnik. Ker je eden izmed njih tudi Petrol, si lahko mislimo, da je poslovalnic, kjer sprejemajo mBills, zelo veliko.

Če smo lastniki ure Garmin, je z njo mogoče plačevati s pomočjo storitve mBills.

Za potrebe tokratnega članka je mBills zanimiv tudi zaradi plačilne kartice Mastercard, ki jo za svojo sprejmejo nekateri večji finančni servisi. Konkretno – Apple, Garmin in Fitbit. V praksi to pomeni, da lahko, če smo uporabniki mBills in imamo njihovo plačilno kartico, brez težav brezstično plačujemo tudi z iphoni in urami Apple Watch, Garmin in Fitbit. Če le imamo na kartici dovolj dobroimetja, bo iphonski ali urni nakup izveden brezhibno. Popoldanski tek, ki se zaključi v lokalu, torej ne zahteva več debele denarnice, dovolj je športna ura.

Podoben obvoz, vendar le za sisteme Apple, omogočata mednarodni storitvi Revolut in Curve. Navidezni plačilni kartici, ki ju ponujata, sta namreč tudi v Sloveniji »odobreni« za servis Apple Pay. Če nismo komitenti Intese Sanpaolo, sta to še dve možnosti, kako omogočiti brezstično plačevanje na iphonih in/ali urah Apple Watch. Pri Revolut in Curve moramo poskrbeti za redno polnjenje računa z evri s pravega bančnega računa. Seveda sta tako Revolut kot Curve tudi mobilni denarnici, vendar le Curve omogoča tudi neposredna brezstična plačila NFC, brez povezave v Apple Pay. To storitev so poimenovali Curve Pay.

Eden izmed obvozov je tudi nemška N26. Ustanovil jo je sicer Američan, Peter Thiel, ki je nekoč davno obogatel z lastništvom oziroma s prodajo Paypala. Ker je del evropskega bančnega sistema, jo lahko uporabljamo tudi kot edino banko in nanjo prejemamo (tudi slovensko) plačo, prek nje plačujemo položnice in še kaj. Za potrebe tega članka pa je zanimiva, ker je plačilna kartica, ki jo prejmemo v sklopu servisa, tudi v Sloveniji odobrena za delovanje z Apple Pay. Podobno kot pri zgoraj omenjenih Revolut in Curve, torej – če ste komitent N26, boste lahko brezstično plačevali z iphonom in Apple Watch.

Apple, Garmin, Fitbit in … nič Googla

Povzemimo: Apple Pay je na voljo komitentom banke Intesa Sanpaolo, uporabnikom mBills, Revolut, Curve in N26, mBills pa v brezstični smeri pomaga še uporabnikom ur Garmin in Fitbit.

Tudi Curve omogoča obvozno povezavo do Apple Pay. Ne pa tudi do Google Pay, vsaj ne pri nas.

Zelo očiten vzorec, ki dobro oriše podprtost mednarodnih »telefonskih in urnih« brezstičnih sistemov pri nas: če smo del Applovega sistema, nam kaže dovolj dobro, če smo uporabniki Androida, pa nimamo nobenih možnosti oziroma nam preostanejo le uporabniško okrnjene mobilne denarnice lokalnih bank. Še uporabniki marginalnih servisov podjetij Garmin in Fitbit so na boljšem, pri čemer velja opozoriti na bizarnost, da je Fitbit v resnici v lasti Googla.