Sam svoj varnostnik

V Monitorju tu in tam preizkusimo tudi kakšno nadzorno kamero. Večinoma so to naprave za domačo rabo, a jih izdelovalci nenehno zalagajo z novimi funkcijami. Ena izmed njih je tudi nadzorovanje na daljavo. Tokrat smo se poglobili prav v ta del.

Nadziranje na daljavo gre z roko v roki z vedno nižjimi cenami mobilnega interneta. Tako je teoretično mogoče kamero postaviti tudi na vikend ali prikolico na morju in kljub odsotnosti spremljati, kaj se tam dogaja. Elektrika tam ponavadi je, vsakomesečno plačevanje interneta za večinoma prazno domovanje pa je vendarle nepotreben strošek. Tu nastopijo mobilni operaterji, ki ponujajo internet brez mesečne naročnine in nam prodajajo le količino podatkov. Te storitve so postale poceni tudi v tujini, tako da resnejših omejitev za nakup povezave v splet ni.

Prva ovira je sama pokritost omrežij, ki je vsako leto boljša, a kljub temu predpostavljamo, da imamo ljudje vikende raje nekje bolj na samem kot v prestolnicah. Moč signala je pomembna, saj bi bilo nepraktično ugotoviti, da do slike kamere ne moremo, ker je bila povezava v splet prekinjena (naša domišljija pa bi nemudoma videla nepridiprave na delu).

Če ni težav s pokritostjo omrežja, je naslednji pomislek to, da predplačniške kartice SIM po določenem obdobju zapadejo. Do tega pride takrat, ko kartice SIM nekaj časa ne napolnimo. Ta obdobja se razlikujejo od operaterja do operaterja, a se ti intervali štejejo v mesecih, tako da ne gre za resno težavo. Tudi če na dopustniško domovanje ne hodite po pol leta, bi znala kartica SIM kljub temu preživeti vašo odsotnost.

Le Petit router je pri nas na voljo za okoli 100 evrov.

Zadnji pomembnejši dejavnik je usmerjevalnik interneta, ki bo kamero povezoval s svetom. Predplačniške internetne pakete ponavadi sestavljata modem USB in kartica SIM, a je kartico mogoče kupiti tudi samostojno. Pri modemu je problematično to, da ga je treba priklopiti na računalnik, ki ga poganjajo Okna, in ga ponavadi ni mogoče spremeniti v usmerjevalnik. Operaterji pač računajo, da imate okenski računalnik in da boste internet potrebovali le za to napravo. Tako je treba kupiti usmerjevalnik, ki podpira priklop modema 3G oziroma vstaviti kartico SIM. Boljša izbira je takšna naprava, ki omogoča vstavitev kartice SIM, saj je v primeru priklopa modema 3G treba upoštevati združljivost med usmerjevalnikom in modemom. Operaterji sicer v paketih prodajajo naprave Huawei oziroma ZTE, a so tudi med temi razlike, zato je nujno vnaprej preveriti, ali je naveza sploh mogoča. Drugi pomislek je stabilnost usmerjevalnika, ki jo mi na naših testih vedno preverjamo, a nikoli v povezavi z modemom 3G. Usmerjevalniki so že tako nagnjeni k »sesuvanju« in ko v enačbo dodamo še manj zanesljivo mobilno internetno povezavo, se lahko vez hitro prekine.

Ravno tega, stabilnosti, smo se lotili tokrat. Za potrebe našega preizkusa smo uporabili DWQ-510 Le Petit 3G router podjetja D-Link, in sicer zato, ker je majhen in ni med najdražjimi, izdeluje pa ga isto podjetje kot kamero.

Kamera

Pri izbiri kamere nas je vodilo več lastnosti. Prva je bila nedvomno lahkost nastavljanja. D-Linkove kamere za rabo doma so se ob prvotnem nastavljanju na naših preizkusih izkazale za najmanj nadležne. Skozi postopek nas vedno vodi čarovnik in do zdaj z njihovimi novejšimi napravami še nismo imeli večjih težav. Ob izbiri kamere DSC-942L je svojo vlogo igralo tudi to, da smo se namenoma odločili za navezo usmerjevalnika in kamere iste znamke. To morda niti ni tako nujno, a pri brezžičnih povezavah lahko pomaga, da inženirska oddelka plačo prejemata iz istega računa.

Ker je bit tokratne vzpostavitve varnostne kamere nadzor na daljavo, je bilo nujno, da naš mini nadzorni sistem premore spremljanje slike na daljavo. Tu nastopi D-Linkova spletna storitev mydlink.com, kjer smo že imeli odprt račun. Mydlink se uporablja tudi pri nadzorovanju domačih omrežnih diskov istega izdelovalca, tako da smo se s to storitvijo že večkrat srečali. Predvsem je razveseljivo to, da ima myDlink aplikacije za mobilne naprave. Tako lahko prek iPhona ali androidnega telefona vidimo sliko, ki jo kamera zajema. V večino novejših kamer je vgrajen celo mikrofon, tako da je mogoče na daljavo spremljati tudi zvok. Naslednji korak so kamere z vgrajenimi vhodi I/O, ki omogočajo postavitev zvočnika in posledično omogočajo ogovarjanje nepridipravov. Kako smotrna je taka komunikacija, je drugo vprašanje.

Za kamero D-Link DSC-942L je treba odšteti 160 evrov.

Pri izbiri kamere je treba nameniti pozornost tudi lokaciji, saj niso vse narejene tako, da bodo zdržale vse možne vremenske razmere. Dokler bo kamera v notranjosti ali pa dobro zaščitena pred elementi, ne bo težav, če pa bi radi nadzorovali območje, kjer mora kamera delovati na odprtem, pa je že treba gledati za dražjimi modeli, ki bodo preživeli burjo in dež. S pritrjevanjem ne bi smelo biti težav, saj tudi nekatere kamere za domačo rabo pridejo v embalaži z vijaki in stojalom, ki omogoča pritrditev na katerokoli površino v hiši ali okoli nje.

Stabilnost

Cilj tokratnega eksperimenta je bilo preveriti, ali lahko sami postavimo zanesljivo delujočo navezo spleta in kamere, da bi omenjeni sistem uporabili v dopustniškem domovanju.

Kot omenjeno, smo za kamero in usmerjevalnik uporabili D-Linkova izdelka in ju med seboj povezali z računalnikom. Ko sta se napravi našli, je bila prisotnost računalnika nepotrebna.

Druga predpostavka je bila ta, da je mobilni signal dober in da tako usmerjevalnik ne bi smel imeti težav s povezovanjem v splet. Kot kontrolni preizkus smo kamero štiri dni uporabljali v navezi z domačim usmerjevalnikom, ki je na internet priklopljen prek kabelskega operaterja. V teh štirih dneh se naveza ni porušila in naš nadzorni sistem je delal nemoteno. Tako smo lahko kot šibka člena verige izločili D-Linkovo kamero in usmerjevalnik, saj z nemotenim dostopom do interneta ni bilo težav. Naslednji korak je bil tako ponovitev teh štirih dni, medtem ko je bil usmerjevalnik priklopljen v omrežje 3G. Tu je treba povedati, da smo merili v središču Ljubljane in je bil signal močan, zunaj mesta pa je to teže pričakovati. V kontrolnem in »3G« obdobju smo tretji dan oba usmerjevalnika za trenutek odklopili iz električnega omrežja in počakali, ali se bosta usmerjevalnik in kamera brez težav sama našla. V obeh primerih se je to zgodilo, tako da njuna vez lahko preživi tudi prekinitev električnega napajanja.

Tipkovnica je bila pod budnim očesom kamere osem dni. Rdeča mreža označuje, na katerem delu kadra bo kamera zaznala gibanje in poslala spletno pošto.

Takole nastavimo časovni interval, količino slik in zaznavanje gibanja.

Nadzor

Zdaj, ko vemo, da je sistem preživel štiri dni, pa navedimo še vse, kar smo od naše varovalne naveze zahtevali. Naša kamera omogoča več načinov nadzora na daljavo. Prvi je že omenjena D-Linkova spletna storitev myDlink. Račun za to storitev naredimo ob prvi nastavitvi kamere in je del začetnega čarovnika. Ta poskrbi, da se mydlink in kamera najdeta in, ko sta enkrat povezana, nam ni treba storiti ničesar več. Do slike kamere je mogoče tako priti prek spletnega vmesnika na spletni strani mydlink.com ali pa prek aplikacij za pametne telefone. Prek spleta lahko poleg pogleda skozi lečo kamere upravljamo še z nočnim vidom, s katerim se odlično vidi tudi ponoči. Seveda bi bilo nesmiselno vsako uro gledati, kaj kamera vidi, in upati, da bomo nepridiprave ujeli v kader. Kamera v ta namen omogoča pošiljanje slik prek spletne pošte. Sliko nam lahko pošlje glede na časovni interval, vendar to ni najboljša rešitev. Tako bomo videli le, da je nekaj ukradeno, ne pa tudi človeka, ki je v hiši počel nečednosti. Idealno je, da nas kamera opozori takrat, ko se v njenem vidnem polju nekdo prikaže. V ta namen je mogoče nastaviti zaznavanje premika, ki lahko deluje na celotnem vidnem polju kamere, ali pa označiti le en del. To pride prav takrat, ko kamera gleda v nekaj, kar se premika tudi »samo od sebe«, in lep zgled tega so drevesa, ki se zibajo v vetru. V tem primeru bomo kmalu zasuti s tono spletne pošte, v kateri bodo le slike dreves.

Na našem eksperimentu smo kamero postavili ob tipkovnico na pisalni mizi in za zaznavanje označili le del tipkovnice, kjer so funkcijske tipke in tipka ESC. Tako smo zagotovili, da bo kamera gibanje zaznala le takrat, ko bomo potrebovali katero od zgornjih tipk. Osem dni je bila zgornja vrstica tipkovnice pod budnim očesom kamere in vsakič, ko je roka segla preko oziroma udarila po kateri izmed zgornjih tipk, je kamera na prej nastavljeni naslov poslala dokazno gradivo. Pravzaprav je poslala šest slik, saj bi bila ena lahko neuporabna in zato lahko nastavimo kamero tako, da pošlje tri slike pred zaznanim gibanjem in tri po njem. Glede na to, da kamera internet dobiva na predplačniškem računu in je mogoče porabiti zakupljeno količino podatkov, je dobrodošlo to, da lahko nastavimo velikost slik. V našem primeru je bilo eno e-pismo veliko 200 kilobajtov.

Zaloteni nepridiprav oziroma kazalec, ki je pritisnil na tipko ESC.

Uspeh?

Naš domači nadzorni sistem je deloval štiri dni ob močnem internetnem signalu in eni prekinitvi električnega toka. Nastavitev ni bila pretežka in dejansko gre za realno možnost, če se za nekaj takega odločite. Kljub temu je treba poudariti, da ste v tem primeru vi tako uporabnik kot podpora uporabnikom. Profesionalni sistemi so seveda narejeni bolj robustno in zato varnejši, a za prvo silo je mogoče tudi na svojo roko zagotoviti nekaj nadzora nad oddaljenim počitniškim domovanjem.