Samo brez panike!

Wikipedija je v januarju praznovala svojo dvajsetletnico obstoja. Kljub mnogim težavam v zvezi s točnostjo navedb, s pristranskostjo in poudarjeno moškim zornim kotom je v teh dveh desetletjih postala standardno odlagališče vsega človeškega znanja. Kar sumljivo spominja na neko drugo znamenito publikacijo ...

Mnogi so projekt spletne enciklopedije označevali s slavospevi, nasprotniki pa so jo psovali zaradi netočnosti in pretirane poljudnosti. Eni jo imajo za zadnje svobodno ozemlje na spletu, spet drugi jo črtijo zaradi odnosa do žensk in evrocentričnega pogleda. (Vir: Wired)

Še dvajset let pred Wikipedijo je namreč Douglas Adams zelo podobno opisal znameniti Štoparski vodnik po galaksiji. »V številnih bolj sproščenih civilizacijah z Zunanjega vzhodnega roba Galaksije je Štoparski vodnik že izpodrinil veliko »Encylopaedio Galactico« v vlogi standardnega odlagališča vsega znanja in modrosti,« je zapisal, »kajti čeprav je marsikje pomanjkljiv in vsebuje precej apokrifnega ali vsaj divje netočnega, prednjači pred starejšimi, poljudnejšimi deli v dveh pogledih. Prvič je malce cenejši; in drugič, na platnicah nosi v velikih, prijaznih črkah napis SAMO BREZ PANIKE.« (druga izdaja 2014, prevedel Alojz Kodre). Opis je kakopak ustrezen, saj je Wikipedija zastonjska, podobno kot Vodnik uporablja na stotine prostovoljnih urednikov, mnogi njeni zapisi pa so mestoma prav zares »apokrifni ali vsaj divje netočni«. Manjkajo le prijazne črke in znameniti napis, ki pa ga je nadomestila preprosta uporaba.

Težko bi oporekali predvsem trditvi, da je Wikipedija postala »standardno odlagališče vsega znanja in modrosti«, kajti dandanes samo angleška inačica, ki je sicer največja, vsebuje prek šest milijonov zapisov, stran wikipedia.org pa vsak dan obišče več kot milijon in pol posameznikov. Zaradi tega jo že od leta 2007, dobrih pet let po njenem nastanku, uvrščajo med najpogosteje obiskane spletne strani. Čeprav je že bila med prvo deseterico, danes »sedi« na 13. mestu.

Hitri Wiki

Da bi razumeli to spletno enciklopedijo, moramo najprej razumeti koncept wiki. Samo ime izvira iz havajščine, besedica pa pomeni hitro. V osnovi je wiki vsaka skupinsko urejana hipertekstualna publikacija, ki jo kar prek brskalnika ureja njena lastna skupnost. Povedano drugače – wiki je spletna stran, ki jo urejajo njeni uporabniki. Običajno vsak takšen wiki vsebuje vsaj nekaj deset strani, pač glede na obseg in tematiko. Občasno se pojavijo tudi bolj zaprti wikiji, če želi, denimo, neko podjetje ohraniti svoje znanje v ožjem krogu sodelavcev. Pravzaprav strokovnjaki ocenjujejo, da je kljub vseprisotnosti javno dostopnih wikijev še več le-teh skritih za požarnimi zidovi. Vsak wiki poganja wiki aplikacija, ki jih je na desetine glede na rabo, platformo, nabor znakov in podobne kriterije. V osnovi pa je vsaka od njih le preprost vmesnik za delo s podatkovnimi zbirkami, običajno v preprostem markup urejevalniku besedil. Za vsako od njih pa je bistvenega pomena, da omogoča vsem uporabnikom kolektivno urejanje prek brskalnika.

Prvi poskus vzpostavitve delujočega wikija je tako pripravil kar Cunningham sam, ko je postavil stran WikiWikiWeb, z njo pa tudi osnovne principe delovanja – svobodo izražanja in razmišljanja, urnost, dostopnost in skupinsko urejanje. Ker po njegovem Wikipedija krši nekatere od teh zamisli, na omenjeni strani še danes jasno piše, da Wikipedija sploh ni wiki.

Koncept si je izmislil eden od ajatol računalniškega programiranja, Ward Cunningham. Razvil je metode dela in razvoja programske opreme, ki so danes v splošni rabi. Vzemimo za primer le ekstremno programiranje, ki se uporablja za odzivnejši razvoj programske opreme glede na potrebe uporabnikov, ali pa metodo dela agile. Cunningham je vedno promoviral kolaborativni razvoj s čim več svobode za same ustvarjalce. Programiranje po njegovi metodi deluje tako, da ekipa razvijalcev dobi od šefov le naročilo in določene prioritete, na podlagi česar si potem sama razporedi obseg dela in tedenske cilje. Koncept wikija je na neki način podoben, saj vsak strokovnjak piše poglavja s svojega področja, uredniki pa med njimi vzpostavljajo hipertekstualne povezave. Prvi poskus vzpostavitve delujočega wikija je tako pripravil kar Cunningham sam, ko je postavil stran WikiWikiWeb, z njo pa tudi osnovne principe delovanja – svobodo izražanja in razmišljanja, urnost, dostopnost in skupinsko urejanje. Ker po njegovem Wikipedija krši nekatere od teh zamisli, na omenjeni strani še danes jasno piše, da Wikipedija sploh ni wiki.

Wikipedija je ena najbolj obiskanih strani na spletu, po lanskih podatkih je na 13. mestu. Njen cilj je postati zbir vsega človeškega znanja in védenja.

Znanje za vse

Wikipedija je v veliki meri delo Američanov Larryja Sangerja, tedaj še vedno profesorja filozofije, ter spletnega podjetnika Jimmyja Walesa. Oba sta sodelovala že pri Nupedii, ki velja za predhodnico Wikipedije, ustanovila pa sta jo leta 1999. Mišljena je bila kot spletna enciklopedija, ki jo urejajo strokovnjaki. A ta stran ni bila wiki, ampak bolj običajno urejana enciklopedija. Članke zanjo so pripravljali strokovnjaki, te pa je prek dolgega procesa v sedmih korakih preverila kopica njihovih strokovnih kolegov. Tako je v štirih letih delovanja objavila le 25 dokončanih člankov, še 150 pa jih je bilo v pripravi. Zaradi počasnega načina delovanja te strani sta se Sanger in Wales domislila dopolnila, ki bi temeljilo na skupinskih prispevkih, namesto na rigoroznem ekspertnem procesu. To dopolnilno stran sta lansirala januarja 2001 in jo poimenovala Wikipedia. Ta je v prvem mesecu delovanja objavila 200 člankov, v prvem letu pa prek 18.000.

Wikipedijo namreč že zaradi njenega obsega ureja kopica samodejnih procesov za odpravljanje splošnih tipkarskih napak, preprečevanje vandalizma pa tudi za pisanje. Johanssonov bot, ki je namenjen predvsem pisanju o živih bitjih in geografiji, je tako napisal večino člankov za obe filipinski inačico ter več kot polovico za švedsko. Dnevno namreč lahko napiše tudi do 10.000 člankov.

Vendar pa je propad Nupedie v letu 2003 in porast Wikipedije Sangerju pustil grenak priokus. Kot velik privrženec znanstvene metode dela je bil zgrožen nad nepravilnostmi, ki so se začele pojavljati v Wikipediji, kot tudi nad procesom preverjanja. Delo pri projektu je opustil le leto po njenem nastanku, stran pa je leta 2007 označil za »nepopravljivo poškodovano«. Kljub mnogim njenim dobrobitim je Sanger redno opozarjal tudi na Wikipedijino nekredibilnost zaradi ignoriranja strokovnega mnenja, omenil pa je tudi ideološko pristranskost uredniškega odbora. Na drugi strani pa je bil Wales navdušen nad dostopnostjo ter poljudnostjo strani in je projekt nadaljeval ne glede na Sangerjeve ugovore. Leta 2003 je ustanovil fundacijo Wikimedia, s katero je zagotovil neprofiten način financiranja za Wikipedijo in njene sestrske projekte. Fundacija, ki jo prek odbora še vedno vodi Jimmy Wales, danes zaposluje prek 300 ljudi, letno pa ima prek 100 milijonov dolarjev prometa. Čeprav se držijo obljub o zastonjski dosegljivosti njihovih strani, vseeno prirejajo obširna zbiranja sredstev, ki ne omogočajo le gladkega plačevanja stroškov opreme in urednikovanja, marveč tudi izdatno polnjenje šefovskih žepov. Kot cilj te ustanove so opredelili zagotavljanje brezplačnega dostopa do njihovih wiki projektov kot tudi politično zagovorništvo. Pravijo, da hočejo postati zbir vsega človeškega znanja in védenja.

Največja vseh časov

To poslanstvo jim je na neki način uspelo. Zaradi poljudnosti, odprtosti in enostavnega urejanja se je na tedaj novi Wikipediji začelo pojavljati veliko člankov. Ko so leta 2003 ugasnili tudi Nupedijine strežnike, so vsebino od tam preselili na Wikipedijo, pridružilo pa se je tudi kup urednikov in piscev. S tem začetnim zagonom so se kmalu razvejali v 161 jezikovnih različic, po šestih letih delovanja pa so presegli dotlej najobširnejšo enciklopedijo vseh časov. Veliki kanon jongleske dobe, ki so ga po cesarjevem naročilu kitajski učenjaki spisali v začetku 15. stoletja, je vseboval približno dva milijona gesel, kar je Wikipedija presegla leta 2007. Rasla je še naprej in leta 2009 dosegla tri milijone člankov, danes pa samo angleška inačica vsebuje dobrih šest milijonov zapisov s skoraj štirimi milijardami besed, kar je približno devetdesetkrat več od spletne inačice gromozanske Encyclopaedie Britannice v 120 delih. Če bi danes Wikipedijo objavili v knjižni obliki v enakem formatu, kot ga ima ta prestižna angleška enciklopedija, bi ta obsegala 2.836 knjig. Kot celota Wikipedija obsega 55 milijonov člankov v 309 jezikih ter skoraj 60 milijard besed.

Wiki kot koncept je razvil znameniti Ward Cunningham, ime pa je pobral od avtobusa, s katerim se je odpeljal s honolulujskega letališča. Wiki v havajščini pomeni urno.

Med različnimi Wikipedijami so poleg angleške največje cebuanska (kar je eden od filipinskih jezikov), nemška, švedska, nizozemska in francoska. Še ducat drugih, denimo ruska, španska ali japonska, ima prek milijon člankov, pol milijona pa dosega še nadaljnjih sedem. Posebej zanimive so Wikipedije v švedščini, cebuanščini in še tretjem filipinskem jeziku, waray. Za vse tri je namreč večino dela opravil Lsjbot, program, ki ga je za švedsko inačico pripravil Sverker Johansson.

Poleg števila urednikov je začelo upadati tudi število prispevkov, verjetno zato, ker so dotlej prispevani članki obravnavali bolj očitne stvari, o katerih je bilo vredno pisati. Po letu 2009 in treh milijonih gesel so tako večinoma nastajale strani bodisi bolj sprotnega značaja bodisi bolj strokovnega.

Wikipedijo namreč že zaradi njenega obsega ureja kopica samodejnih procesov za odpravljanje splošnih tipkarskih napak, preprečevanje vandalizma pa tudi za pisanje. Johanssonov bot, ki je namenjen predvsem pisanju o živih bitjih in geografiji, je tako napisal večino člankov za obe filipinski različici ter več kot polovico za švedsko. Dnevno namreč lahko napiše tudi do 10.000 člankov. Le za stran v cebuanščini je po lanskoletnih podatkih ustvaril kar 25 milijonov člankov od slabih 30 milijonov. Program je tudi dosegel, da je švedska Wikipedija postala druga največja za angleško. Ker je pred nekaj leti prišlo do sporov zaradi računalniške generacije strani, od lani Lsjbot filipinske strani samo še vzdržuje. Že leta 2017 pa so Švedi izbrisali okoli 300.000 zapisov, ki jih je naredil ta program, večinoma zaradi pomanjkanja preverljive dokumentacije.

Anatomija

Tako rekoč od svojega spočetja je bila Wikipedija pretežno moško igrišče. Ženske, etnične manjšine ali celo znanstvenike je enostavno preglasovala večina uporabnikov. Tako sta tudi obseg in vsebina člankov povezana z interesi te skupine. Kultura in umetnost, na primer, predstavljata kakšno desetino vseh zapisov, polovica od njih pa se ukvarja z umetniki in s trendi po letu 1990. Skoraj četrtina Wikipedije je namenjene biografijam, vendar pa je tretjina teh povezanih s športom. Še huje je pri družbenih tematikah, ki jih je za slabo desetino. Kakšna šestina jih govori o izobraževanju, več kot pol o športu, preostale pa o vsem ostalem. Poslu je namenjenih dvakrat več zapisov kot znanosti, kljub veliko manjšemu številu prebivalstva pa skoraj dve tretjini zapisov prihajata z globalnega zahoda.

Za očeta Wikipedije veljata Jimmy Wales in Larry Sanger, ki sta sodelovala že pri Nupaedii, Wikipedijini predhodnici. Njune poti so se zaradi različnih nazorov sicer kmalu razšle, Sanger pa je še danes sila kritičen do največje svetovne enciklopedije.

Celo po precej ohlapnih Wikipedijinih kriterijih kakovost objavljenih člankov nekoliko šepa. Po njihovih trenutnih podatkih je od dobrih šest milijonov člankov na angleški Wikipediji le nekaj več kot pol milijona takšnih, ki padejo v razred »C« ali boljši. Oznako »Dober članek« ali boljšo jih ima manj kot 50.000. Veliko večino orjaške angleške Wikipedije tako še vedno predstavljajo škrbine, ki jih je več kot polovico, nedokončani članki, ki jih je okoli dva milijona, ter različni spiski, ki jih je približno 300.000. Članke ureja nekaj manj kot 50.000 urednikov, številka pa je po Walesovih besedah stabilna. Pred kakšnimi desetimi leti je sicer njihovo število začelo naglo upadati. Samo leta 2009 naj bi jih odšlo med 35 in 50 tisoč, desetkrat več kot leto poprej. Danes naj bi imela Wikipedija manj kot tretjino urednikov, kot jih je sodelovalo leta 2007, podoben upad pa so zabeležili tudi med prostovoljci in administratorji. Mnoge ugledne strani in revije so ugibale, da so za upad najbrž krivi čedalje več zahtev, pravil in sporov o vsebinah, pogosto pa je bilo slišati tudi očitke o trmi in konfliktnem značaju urednikov.

Zaton

Dejstvo, da so leta 2007 postali največja enciklopedija vseh časov, je na neki način predstavljalo tudi zenit te strani. Poleg števila urednikov je začelo upadati število prispevkov, verjetno zato, ker so dotlej prispevani članki obravnavali bolj očitne stvari, o katerih je bilo vredno pisati. Po letu 2009 in treh milijonih gesel so večinoma nastajale strani bodisi bolj sprotnega značaja bodisi bolj strokovnega. Raziskovalni center v Palo Altu (PARC) je sicer postavil tezo, da je število začelo upadati zaradi čedalje bolj izključujočih dejanj ustanove kot tudi zaradi splošnega odpora do sprememb, ki sledi z leti. Če je pet let po ustanovitvi Wikipedije dnevno nastajalo skoraj dva tisoč člankov, je pred petimi leti to število upadlo na 750.

Med študenti se navedba »vir: Wikipedija« že dolgo pojavlja kot interna šala. Kar je pravzaprav logična posledica njenega demokratičnega upravljanja, trdi Sanger. Po njegovem mnenju gre namreč za demokracijo v smislu »vladavine drhali«, urejanje Wikipedije pa je primerjal z »norci, ki vodijo norišnico«.

Na drugi strani pa so se hitro pojavile skrbi o dobrih namerah ustanoviteljev. Larry Sanger je razočaran odšel že leta 2001, Španci pa so leta 2002 ustanovili Enciclopedio Libre (EL), prosto enciklopedijo, ki je nastala iz klonirane veje tedanje španske Wikipedije. Projekt je bil pravzaprav dokaj uspešen, saj je do leta 2004 vseboval več člankov kot predhodnica, kljub precej manjšemu obsegu pa pod okriljem univerze v Sevilli deluje še danes. Njen ustanovitelj Edgar Enyedy je sicer že pred desetletjem povedal, da cilj ni bil preseči ali uničiti Wikipedije, ampak opozoriti na njene pomanjkljivosti. Kot ključna je bila tedaj izpostavljena zastarela programska oprema za neangleške inačice strani, ki je kljub pobudam ustanovitelji niso hoteli posodobiti. Podatkovne zbirke so bile prav tako zastarele, vsi pa so tedaj, v letu 2002, tudi pričakovali oglase na straneh te spletne enciklopedije. Kot zadnji razlog je bilo navedeno ime domene, ki se je končala s .com, namesto z .org. Skozi ta pogled je bila EL sila uspešen projekt, saj je Wales z družabniki ugodil prav vsem opazkam.

Ena ključnih težav te enciklopedije je zelo homogena sestava njihovega uredništva. V pretežnem delu so to namreč mlajši beli piflarji, ki se pač posvečajo svojim interesom.

Zaščitene zgodbe

Kljub očitkom o znanstveni nenatančnosti zapisov se je ravno zaradi svoje odprtosti in priljudnosti Wikipedija povzpela na vrh iskalnih zadetkov že v nekaj letih. Čeprav je na začetku šla celo tako daleč, da je za zaščito vsebin uporabljala le princip človeške lenobe – češ, saj se ne bo nihče trudil z zapisi, ki so nesmiselni –, se je seveda ta optimizem kmalu izkazal za utopičnega. Na začetku namreč za spreminjanje besedil obiskovalec ni potreboval niti prijavljenega uredniškega računa. Ker so se na straneh seveda začeli pojavljati nonsensi kot tudi različne tipkarske, slogovne in vsebinske napake, so upravniki pogoje sčasoma zaostrili. Za urejanje je tako večinoma potreben uredniški račun, čeprav menda po svetu še vedno obstajajo izjeme. Spomnimo, da je Wikipedij pravzaprav toliko, kot je jezikov in da te nimajo povsem enotne varnostne politike, vendar pa je angleška inačica standard, ki mu sledijo tudi druge, z določenimi izjemami. Nemci, na primer, zahtevajo »stabilne inačice« člankov, kar pomeni, da morajo biti ti zapisi pred objavo preverjeni.

Nekatere strani na vseh teh Wikipedijah so tudi posebej zaščitene in jih lahko spreminjajo le preverjeni uredniki ali pa celo samo administratorji strani. V teh primerih gre običajno za članke o spornih ljudeh ali dogodkih. Pred nekaj leti, denimo, je na strani igralca Charlieja Sheena pisalo, da njegovo telo sestavlja približno 90 odstotkov kokaina. Zaščita pred tovrstnim vandalizmom je kakopak samoumevna, zaplete pa se, ko pride v nekaterih panogah do novih dognanj. Novoodkriti zgodovinski dokumenti, na primer, lahko nekatere dogodke postavijo v čisto drugačno luč, vendar pa so ti včasih sporni z družbenega stališča ali pa samo ne ustrezajo večinski predstavi, zaradi česar uredniki raje ohranjano stare, obče sprejete zgodbe. Tipičen primer so »častni« nemški generali, ki so se »vestno borili proti sovjetskim hordam«, niso pa se udeleževali nacističnih grozodejstev. Kar je larifari, vendar zaradi potreb zahodne propagande po drugi svetovni vojni, ko so morali rehabilitirati nemško vojsko, obče sprejet.

Kritiki

Največja kritika, ki je tako rekoč od začetka usmerjena proti Wikipediji, seveda leti na njeno zanesljivost. Čeprav se uredniki ob določenih trditvah trudijo prilepiti vire in reference, ki navedene informacije podpirajo, je to bolj znak dobre volje kot pa znanstvene metode. Med študenti se navedba »vir: Wikipedija« že dolgo pojavlja kot interna šala. Kar je pravzaprav logična posledica njenega demokratičnega upravljanja, trdi Sanger. Po njegovem mnenju gre namreč za demokracijo v smislu »vladavine drhali«, urejanje Wikipedije pa je primerjal z »norci, ki vodijo norišnico«. Za to stanje je neposredno okrivil Walesa, ki je zavračal tako imenovani elitistični model – skratka enciklopedijo, pri kateri bi bili v pisanje in urejanje bolj aktivno vključeni znanstveniki. Tudi danes pa lahko kopica trolov preglasi še tako podkovano osebo. Sanger je opozoril na to, kako negativno je napisana stran Donalda Trumpa v primerjavi z Barackom Obamo. Opozoril je, da v celotni Wikipediji prevladujejo liberalni pogledi, ne pa nevtralni, kar naj bi bil cilj. »Čas je, da Wikipedija neha trditi, da zavzema nevtralni vidik,« je lani zapisal na svojem blogu. Kritiki so zapisali, da je Wikipedija videti, kot da bi jo pisali mladi taksisti, saj jo večinoma urejajo mladi moški nestrokovnjaki, zato pa izraža njihove interese. Ameriški komik Stephen Colbert je nekoč navrgel, da je prispevek o žaromeču iz Vojne zvezd daljši kot tisti o Gutenbergovem tisku. V splošnem na Wikipediji velja pravilo, da bodo priljubljene, trendovske tematike obravnavane precej bolj obširno kot pa kulturno pomembne zadeve, denimo kitajska umetnost.

Resnim raziskovalcem je lahko v pomoč le kot ogledalo družbe, sleherniku pa vendarle pride prav za pridobivanje splošnih informacij ter seveda za iskanje najbolj neverjetnih zadev, kar se jih je človeštvo do zdaj spomnilo. Obstaja članek z vsemi naslovi, ki si jih je nadel severnokorejski ljubljeni vodja, veliko sonce življenja Kim Džong Il. Na njej je moč najti najdaljšo angleško besedo, kemični zapis proteina titina, ki je dolga 189.819 črk in jo človek izgovarja približno tri ure.

V bistvu je Wikipedijino nezanesljivost podobno komentiral tudi Johansson, ko so mu zaradi uporabe botov za pisanje očitali pomanjkanje človečnosti. Šved je odvrnil: »Če člankov ne bo pisal program, jih bodo pisali mladi, beli, moški piflarji in predstavljali bodo njihove interese.« Tako je opozoril na drugi ključni problem te spletne strani, namreč da jo pišejo predvsem moški in da so ženski glasovi na njej v veliki meri utišani. Med uredniki naj bi bilo vsaj 85 odstotkov moških, kar seveda vodi do sistematično neenakopravnega obravnavanja tematik. Pogosto so bili izbrisani ali zavrnjeni članki o ženskih znanstvenicah, celo Nobelovih nagrajenkah, kot na primer o Donni Strickland. Ta manko je fundacija Wikimedia poskušala nasloviti tako z raznimi »urednik-o-toni«, ki naj bi pritegnili več žensk, kot tudi s projekti, kakršen je Women in Red (Ženske v rdečem). Projekt je tako poimenovan, ker se toliko pomembnih žensk pojavlja kot manjkajoča ali okrnjena, torej rdeča, povezava na Wikipediji. Celo sam Jimmy Wales se je zavezal, da bodo do leta 2015 četrtino uredništva predstavljale ženske, vendar je že leta 2013 v zvezi s tem priznal poraz. Podobna težava je tudi sistemski rasizem. Čeprav marsikateri kritik opozarja na prisotnost skrajno desničarskih ideologov na Wikipediji, pa gre v tem primeru bolj za težavo zastopanosti in perspektive. Članki o Afriki so pisani z evropskega zornega kota. Afrika, Azija in Južna Amerika skupaj so pred desetletjem predstavljale le dobrih dvajset odstotkov vnosov, čeprav tam živijo približno tri četrtine človeštva.

Švedski programer Sverker Johansson je ustvaril Lsjbot, program, ki vsak dan prispeva kakšnih 10.000 člankov v več svetovnih jezikih.

Na koncu koncev ...

Wikipedije, sodeč po vsem zapisanem, torej ne gre jemati s preveliko resnostjo. Ima kopico svojih težav, vendar pa je istočasno tudi največja enciklopedija vseh časov, verjetno pa tudi eden od večjih kolaborativnih projektov človeštva. Podobno kot Štoparski vodnik je rezultat zavajajoč, preobremenjen s seksom in poln drobnih napak. Resnim raziskovalcem je lahko v pomoč le kot ogledalo družbe, sleherniku pa vendarle pride prav za pridobivanje splošnih informacij ter seveda za iskanje najbolj neverjetnih zadev, kar se jih je človeštvo do zdaj spomnilo. Obstaja članek z vsemi naslovi, ki si jih je nadel severnokorejski ljubljeni vodja, veliko sonce življenja Kim Džong Il. Na njej je moč najti najdaljšo angleško besedo, kemični zapis proteina titina, ki je dolga 189.819 črk in jo človek izgovarja približno tri ure. Morda želite vedeti, katere besede so smešne že same po sebi? Ali pa kateri ljudje so še posebej dolgo časa živeli na letališčih? Obstaja tudi spisek izumiteljev, ki so jih pokončali njihovi izumi, ali pa članek o seksu v breztežnostnem prostoru.

Če bi samo angleško Wikipedijo natisnili v knjige približnega formata SSKJ, bi te obsegale več kot 2.500 knjig ali 14 knjižnih polic. V kompresiranem računalniškem zapisu obsega približno 20 GB podatkov, vsako leto pa zraste za dodaten gigabajt. (Vir: Uni MB)

Tudi če pogledamo na Wikipedijo s plati postavljenega cilja, da bi torej postala zbir vsega človeškega védenja in znanja, kljub očitnim in nemara resnično nepopravljivim težavam stran tudi po dvajsetih letih obstoja vzdrži presojo, le da je to znanje precej bolj poljudno, namenjeni vsakodnevni rabi in hitrim informacijam. Na spletu ne manjka poglobljenih člankov o najbolj raznovrstnih temah. Wikipedija pa služi ne toliko kot njihov zbir, marveč kot njihov povzetek, izlušček tistega ključnega bistva. Četudi ne vzdrži znanstvene presoje in čeprav ga je spisal program, ki ga je najverjetneje ustvaril neki belopolti piflar. Zatorej – SAMO BREZ PANIKE! In seveda s tistim trohcem zdrave pameti, ki narekuje, da je vsako ključno informacijo modro dodatno preveriti.