Sanyo za zahtevnejše kupce
Sanyo je eden izmed mnogih izdelovalcev, ki trenutno tekmujejo za čim večji tržni delež na vedno hitreje rastočem trgu projektorjev za domači kino. Zaradi hude konkurence lahko namreč pričakujemo, da se bodo letos cene projektorjev HD še bolj zniževale in bo marsikdo namesto drugega (in dragega) televizijskega sprejemnika (seveda plazemskega ali LCD) lahko začel razmišljati o nakupu cenovno ugodnega projektorja.
Sanyo ima v svoji ponudbi dva projektorja za domači kino: "HD-Ready" (ali tudi "half-HD)" model PLV-Z5 (1280 × 720 pik) po 1260 evrov in "full-HD" model PLV-Z2000 (1920 × 1080 pik) po 2490 evrov.
Preizkusili smo dražji, "full-HD" model PLV-Z2000, ki v marsičem spominja (celo oznaka modela je podobna!) na projektor Panasonic PT-AE2000 (cena 2722 evrov), ki smo ga preizkusili v januarski številki in smo ga priporočali predvsem zahtevnejšim uporabnikom in videofilom. Oblikovalsko projektor PLV-Z2000 ni poseben dosežek, bela škatla pač, ki nas pri namestitvi na bel strop ne bo motila, prijetno presenečenje je avtomatski zaklop, ki varuje objektiv predvsem pred prahom in udarci pri prenašanju. Tudi kontrole za navpični in vodoravni zamik lečja so priročne, posebnost tega projektorja je zapora, s katero nastavljeni zamik lečja "zaklenemo". Presenetilo nas je darilce; zračna črpalka za čiščenje leče, ki je priložena projektorju.
Sanyo PLV-Z2000 sicer nima tako široke palete skoraj profesionalnih možnosti kalibracije slike kot Panasonic PT-AE2000, vendar se bodo tudi zahtevni uporabniki lahko poigrali s finimi korekcijami barv, drugi pa bodo lahko izbrali med sedmimi že nastavljenimi vrednostmi, glede na svetlobne razmere in vrsto video gradiva. Dodatno je mogoče izbirati pet že nastavljenih barvnih temperatur in štiri jakosti svetilnosti žarnice. Hladilni ventilator projektorja je že pri najvišji vrednosti zelo tih, pri "varčnih" nastavitvah (za zatemnjene prostore) pa praktično neslišen. Daljinski upravljavec je pregleden (z dodatno osvetlitvijo tipk); najbolj uporabljane funkcije so na dosegu ene tipke. Na projektor lahko priključimo sedem različnih izvorov slike; vsakega lahko celo poimenujemo, če si težko zapomnimo tehnična imena priključkov (HDMI, S-Video, Y-Pb-Pr itd.). Zaradi drugačne tehnologije (LCD) ima Sanyo nekoliko bolj vidno mrežo pik kot Panasonic (DLP), vendar pri praktični uporabi tega ne bomo opazili.
Zdaj, ko se je vojna formatov (blue-ray proti HD DVD) za visokoločljivostni zapis končala, lahko pričakujemo večji (in cenejši) izbor visokoločljivostnih predvajalnikov in predvsem večji izbor filmskih naslovov HD, ob katerih bomo lahko pri takem projektorju uživali v kinematografski kakovosti. Večine običajnih televizijskih programov v standardni ločljivosti (SDTV), kot smo že večkrat ugotavljali, na tako dobrem projektorju raje ne predvajamo, programi HDTV pa so dosegljivi samo ob plačilu visoke naročnine. So tudi izjeme - SAT 1 in PRO7 sta tudi v običajni ločljivosti (SDTV) nadvse kakovostna, tako da ju ob dodatni slikovni obdelavi, ki jo danes izvaja večina boljših projektorjev oziroma ploskih televizorjev za domači kino, praktično ne bomo ločili od programov v visoki ločljivosti. Še posebej ne pri najpogostejših velikostih projekcije - manj kot 50 palci. Kot običajno smo preizkusili kanale HD angleškega ponudnika SKY (National Geographic, History Channel itd.) in k sliki nismo imeli nobenih pripomb. SKY nekatere programe HD podvaja tudi v ločljivosti SD, tako da smo lahko neposredno primerjali HD in SD; tu je bila razlika precej očitna, saj SKY precej "varčuje" z bitnim tokom v kakovosti SD (praviloma okrog 2 do 3 Mb/s namesto optimalnih 6 do 8 Mb/s).
Medtem ko bi za predvajanje video gradiva v tehniki HD lahko shajali tudi s projektorjem s polovično ločljivostjo HD, pa polna ločljivost projektorja Sanyo PLV-Z2000 zablesti pri prikazovanju fotografij, posnetih z digitalnim fotoaparatom. Za res verno reprodukcijo barv pa se je treba pri tem precej potruditi s fino kalibracijo barv, pri čemer si lahko pomagamo s katerim izmed kalibracijskih DVDjev. Pri gledanju fotografij je včasih moteče delovanje samodejne zaslonke, ki se z zamikom prilagodi drugačni svetlosti naslednjega posnetka in pri tem povzroča neprijeten šum - tu je mogoče pomagati s programom, ki prehode med dvema zaporednima posnetkoma zvezno preliva (npr. Googlova Picassa), tako da je potem tudi prilagoditev zaslonke manj moteča.
Projektor Sanyo PLV-Z2000 je ob projektorju Panasonic PT-AE2000, ki smo ga preizkusili januarja, zagotovo še en vrhunski projektor v razredu tričipnih projektorjev LCD za domači kino. Za ceno dobrega plazemskega televizorja velikosti 52 palcev dobimo projektor, ki omogoča vsaj štirikrat večjo diagonalo slike (od 100 do 150 palcev). Če je pred nekaj leti projektorska tehnologija LCD še nekoliko zaostajala za tehnologijo DLP ali LCoS, jima je danes praktično enakovredna. Vendar pa imajo vsi projektorji v primerjavi s klasičnimi televizorji določene omejitve, predvsem jih ne moremo uporabljati pri dnevni svetlobi. Če se bodo cene projektorjev še naprej tako zniževale - in ni razloga, da se še nekaj časa ne bi - ne nazadnje je v projektorju po teži vsaj petkrat manj gradiva kakor v televizorju in je izdelava treh dvocentimetrskih čipov LCD veliko cenejša kot izdelava metrskega zaslona LCD - bo lahko projektor kmalu postal "drugi televizor" v naših domovih, za filmske večere ob koncu tedna, za skupno družinsko deskanje po internetu ali za čim bolj realistično igranje računalniških igric.
Sanyo PLV-Z2000
Kaj: Projektor za domači kino.
Kontrast: 15.000 : 1 (dinamična zaslonka).
Svetilnost: 1200 ANSI.
Žarnica: 165 W UHP.
Tehnologija: 3 × LCD 1,8 cm.
Ločljivost: 1920 × 1080 pik (1080 p).
Objektiv: Zum 2 : 1; zamik lečja 100 % navpično, 50 % vodoravno.
Formati: 1080p/60/50/24, 1080i, 720p, 576p, 576i, 480p, 480i.
Standardi: NTSC/PAL/SECAM
Priključki: 2 × HDMI, 2 × komponentni, 1 × kompozitni, 1 × S-Video, 1 × RGB VGA, 1 × kontrolni RS232.
Hrup: 23 dB v normalnem načinu, 19 dB v varčnem.
Velikost: Višina 14,5 cm, širina 39,9 cm, globina 34,5 cm.
Masa: 7,3 kg.
Izdeluje: Sanyo, www.sanyo.com.
Uvoznik: Lukvel, www.lukvel.si.
Cena: 2490 EUR, žarnica 384 EUR.
Za: Odlična slika, tiho delovanje ventilatorja, fleksibilnost postavitve, enostaven daljinec.
Proti: Nekoliko bolj vidna mreža pik (le od blizu), šum avtomatske zaslonke (le v popolni tišini), visoka cena.
Zaradi drugačne tehnologije (LCD) ima Sanyo nekoliko bolj vidno mrežo pik kot Panasonic (DLP), vendar pri praktični uporabi tega ne bomo opazili.
Pri gledanju fotografij je včasih moteče delovanje samodejne zaslonke, ki se z zamikom prilagodi drugačni svetlosti naslednjega posnetka in pri tem povzroča neprijeten šum.
HDTV - kaj lahko sploh gledamo?
Na ducatu satelitov, ki so dosegljivi v Sloveniji, lahko spremljamo nekaj tisoč televizijskih programov, od tega jih je samo kakih petdeset v tehniki HD. Od teh lahko brez naročnine gledamo le dva promocijska kanala (Astra HD promo in HD 5 promo) in dva reklamna kanala (angleški Luxe TV in nemški Anixe HD). Dva nemška poizkusna programa (PRO 7 in SAT 1) v tehniki HD sta prejšnji mesec nehala oddajati - oba je v Sloveniji prenašal operater T-2. Za vse druge kanale je treba plačevati naročnino za katerega od paketov.
Za Slovenijo so zanimivi štirje ponudniki, ki imajo v svojih paketih tudi programe HD; angleški Sky z ducat programov v tehniki HD, francoski CanalSat jih ima sedem, italijanski Sky pet in nemški Premiere (zaenkrat) samo dva. Italijanska podružnica Sky ponuja National Geographic, dva športna kanala, en filmski kanal in en splošni program. Francoski CanalSat ponuja ob prvem programu francoske televizije TF 1 in komercialnem ponudniku M6 v tehniki HD prav tako National Geographic, tri filmske in pa - nobenega posebnega športnega programa. Nemški Premiere, ki je sicer veliko obljubljal na področju tehnike HD, je pristal pri samo dveh programih v tehniki HD, Discovery HD in filmski Premiere HD.
Najboljša izbira, tudi zaradi jezika, je v tem trenutku verjetno angleški Sky s programi, kot so National Geographic, Discovery Europe, The History Channel, Sky One, Sky Arts, dva filmska in dva športna kanala. Sky ponuja programe v tehniki HD za dodatno mesečno naročnino 10 funtov, k osnovni naročnini od 38 do 45 funtov, skupaj torej od 48 do 55 funtov (od 63 do 72 evrov). V Sloveniji programov Sky uradno ne moremo sprejemati, ker so licencirani samo za Anglijo, vendar pa je kljub temu mogoče naročiti programe Sky pri raznih preprodajalcih v internetu, seveda za primerno provizijo (približno 20 % na osnovno naročnino). Kupiti je treba še originalni Sky sprejemnik za okrog 600 evrov in nekoliko večjo satelitsko anteno, vsaj 1,2 metra (oziroma vsaj 2,4 metra, če želimo ujeti tudi BBC v tehniki HD).
V Sloveniji kot edini ponuja televizijske programe v tehniki HD operater T-2; reklamni kanal Luxe T-2 in za dodatno plačilo naročnine Discovery HD, napovedujejo pa še nekaj dodatnih programov (npr. francoski Arte HD za ljubitelje umetnosti). Tudi sicer ima T-2 najbolj bogato ponudbo televizijskih programov, da o izbiri radijskih programih (ki jih drugi ponudniki bolj zanemarjajo) niti ne govorimo.
Pričakujemo lahko, da bodo različni ponudniki tudi letos skušali evropsko nogometno prvenstvo izrabiti za promocijo vsebin v tehniki HD. Pred dvema letoma ob svetovnem nogometnem prvenstvu je to na primer poizkušal Telekomov SIOL s predvajanjem nogometnih tekem v številnih lokalih po Sloveniji, vendar takratnih napovedi o skorajšnji uvedbi HDTV ni uresničil.
Program v ločljivosti HD pride do izraza šele na velikem platnu. Spodaj 32-palčni televizor LCD, zgoraj Sanyova projekcija.