Satelitska povezava v internet

Zgodilo se je že, da so izvajalci raznih gradbenih del, na primer ob gradnji avtoceste, po nesreči presekali glavno optično vlakno, ki je povezovalo tisto območje s preostalo Slovenijo. Utihnili so zvonci fiksnih in mobilnih telefonov, bankomati so nas polni denarja obveščali, da ne delujejo, in, kar je za marsikoga najpomembneje, tudi internet je obnemel. Panika...

Če naša dejavnost zahteva razpoložljivost internetnih povezav ali povezav med podružnicami tam nekje prek 99 odstotkov, bo treba poiskati povsem neodvisen vir, ki ga ne bodo prizadeli potresi, poplave in druge nevšečnosti. Enak vir bo pravi tudi, če smo "bogu za hrbtom", kjer zemeljskih komunikacijskih povezav enostavno ni. Rešitev za marsikoga še vedno sodi na področje znanstvene fantastike - dvosmerna širokopasovna satelitska povezava.

Podjetje Sensolink, ki trži satelitske zmogljivosti podjetja Satlynx, omogoča, da ta znanstvena fantastika postane povsem delujoča in zanesljiva rešitev primarnega ali rezervnega širokopasovnega dostopa do interneta.

Za trajne postavitve je smiselna montaža na streho.

Če potrebujemo samo začasno "ad-hoc" postavitev, na primer za kakšne prireditve, je na voljo "prenosni" komplet, pri katerem monterji parabolično anteno postavijo na posebno stojalo. V resnici je celotna konstrukcija zaradi velikosti krožnika in stabilnosti postavitve precej težka in potrebuje kar nekaj prostora. Za stalnejše postavitve pa je priporočljiva bolj klasična montaža na streho ali kam drugam, kjer tudi močnejši veter ne bi smel povzročati preglavic.

Krožnik je le del opreme, nad njim je vpeto tudi srce celotnega sistema, sprejemno-oddajna glava, ki je najdražji kos opreme. Par koaksialnih kablov nato povezuje glavo z modemom, v našem primeru Skystar 360E.

Za preskušanje so nam v Sensolinku namestili prenosni sistem. Celoten postopek montaže do delujočega interneta je trajal nekaj več kot eno uro. Po uspešni fizični namestitvi smo morali še počakati, da so nas v Backnagu v Nemčiji, kjer je podatkovno vozlišče, vpisali v svoje baze in posodobili programsko opremo modema, nato je delo zares lahko steklo. Cenovno najugodnejši in zato tudi zanimiv za marsikatero stranko je paket s 512 Kb/s v smeri k uporabniku in 128 Kb/s v smeri od uporabnika. V časih, ko imamo na voljo xDSL in ponekod tudi optična omrežja, se to ne sliši veliko, je pa lahko dovolj, če vseh teh "žic" nimamo.

Med prednostmi dvosmerne satelitske povezave lahko zagotovo omenimo neodvisnost od zemeljskih vodov in stalnost povezave, ki je motena le med hudimi nalivi. Naletimo pa tudi na ovire, ki bi kakšnega specifičnega uporabnika lahko precej motile. Satelitsko omrežje samo po sebi prinese precej veliko latenco omrežja. Odzivi ("pingi") strežnikov na drugi strani povezave trajajo vedno okrog sekundo (namesto le nekaj milisekund, kot smo vajeni pri ožičeni povezavi). Naša testna povezava je delovala brez prekinitev, škoda le, da med preizkušanjem ni bilo nevihtnega vremena, v katerem bi preskusili obnašanje povezave v bolj skrajnih razmerah. Kot omenjeno, je bil naš paket omejen na hitrosti 512/128 Kb/s, vendar smo tu in tam zaznali tudi prenose prek te omejitve. V Satlynxu priporočajo, da v spletni brskalnik vpišemo pot do njihovega proxy strežnika in tako še izboljšamo razmere za delo.

Prek spletnega vmesnika lahko preverimo vse aktualne statistične podatke.

Druga omejitev, ki jo uporabljajo praktično vsi ponudniki satelitskih povezav, je tako imenovana politika poštene (zmerne) uporabe, s katero nam ponudnik, odvisno od naročenega paketa, vsak mesec omejuje količino oddanega in prejetega prometa. Konkretno na 1 GB prenesenih k sebi in 125 MB prenesenih od sebe. Vrednosti nikakor niso velike, vendar pa naj bi izkušnje kazale, da zgornjo mejo doseže le malo uporabnikov. Če pa se nam to že zgodi, nam še vedno ostane možnost, da dokupimo "žeton", s katerim si povečamo mesečni limit. Trenutno porabo lahko sproti spremljamo na posebni internetni strani, kjer nam je na voljo tudi druga statistika.

Še nekaj o tem, koliko financ bo treba rezervirati, če bi si želeli privoščiti dvosmerni satelitski dostop do interneta. Mesečna naročnina za paket, ki smo ga preskušali (512/128 Kb/s), nas bo stala slabih 25.000 tolarjev. V vsakem primeru pa bomo morali računati na začetni strošek nakupa opreme, ki stane v paketih do 1024/256 Kb/s dobrih 275.000 tolarjev. Pri višjih hitrostih je potrebna drugačna sprejemno-oddajna glava in tako nas bo oprema za paket 2048/1024 Kb/s stala dobrih 560.000 tolarjev, mesečna naročnina pa nekaj več kot 161.000 tolarjev. Podrobneje so paketi in stroški obrazloženi na spletni strani. Če potrebujemo le rezervno povezavo, nam nakup opreme prav tako ne uide, mesečne naročnine pa so precej nižje. Seveda v tem primeru plačujemo posamezne megabajte prometa.

Če potrebujemo stalno povezavo med podružnicami ali naše stranke potrebujejo stalno razpoložljivost naših strežnikov ali če nimamo nobenega zemeljskega voda do lokacije, ki potrebuje dostop do interneta, je lahko satelitska povezava rešitev za naše tegobe. Verjetno je strošek upravičen tudi za podjetja, ki se zdaj povezujejo v internet, zaradi varnostnih zahtev ali nedosegljivosti drugih širokopasovnih tehnologij, prek ISDN in mesečno operaterju telefonije plačujejo velike zneske za prenos podatkov.

Dvosmerni satelitski internet

Kaj: Dvosmerna satelitska povezava.

Ponudnik: Sensolink, www.sensolink.si.

Cena: 24.820 tolarjev (paket 512/128 Mb/s) + 275.614 tolarjev za opremo + 101.010 tolarjev za montažo.

Za: Zanesljivost povezave, neodvisnost od zemeljskih vodov.

Proti: Slaba odzivnost omrežja, omejitev prometa, cena.