Še korak več k popolnosti

Video projektorji so še vedno in bodo verjetno vselej korak dlje od vse večjih ploskih televizorjev. Predvsem po velikosti slike, ki jo lahko projicirajo, še vedno pa tudi po kakovosti prikazane slike. Vendar pa je mogoče že tako odlično sliko visoke ločljivosti še nekoliko izboljšati. Dobrodošli v svet interpolacije gibanja.

Že večkrat smo omenjali, da je večina današnjega video gradiva zaradi kombinacije zgodovinskih razlogov (npr. analogni zapis, standardi za monitorje CRT ipd.) oziroma tehničnih razlogov (npr. omejena pasovna širina) "kompromisne" (vprašljive) kakovosti. To velja tako za prenos televizijskih programov pri različnih ponudnikih (analogna televizija, digitalni DVB-S, DVB-C, DVB-T, IPTV) kot tudi za shranjevanje filmov na nosilcih DVD ali blu-ray (da klasičnih kaset VHS ne omenjamo). Vsi digitalni televizorji oziroma digitalni projektorji imajo zato vgrajene posebne slikovne procesorje (za zahtevnejše kupce pa so na voljo tudi samostojne naprave), ki poskušajo narediti čudež in iz nepopolnega gradiva prikazati čim boljšo sliko. Zadnji "hit" slikovnih procesorjev je tako imenovana interpolacija slik ("frame interpolation" ali "motion interpolation"), ko se ob predvajanju dveh zaporednih sličic filma izračuna in prikaže še ena vmesna sličica, da je gibanje bolj "gladko". Različni izdelovalci imajo različna imena za to zmogljivost: Toshiba jo imenuje "Frame Booster", Panasonic "Frame Creation", Samsung "Auto Motion Plus", Philips "Digital natural Motion", Sony pa "Motionflow". V nadaljevanju si lahko preberete preizkusa dveh najnovejših projektorjev Sony in Panasonic, ki jo zmoreta.

Slikovni procesorji

Tako svojo tehnologijo predstavlja Toshiba.

Slikovni procesorji opravljajo več različnih funkcij, z večanjem procesne zmogljivosti pa so te funkcije lahko tudi vedno bolj zahtevne. Naj za uvod samo na hitro povzamemo najpogostejše. Pri televizijski sliki je najpomembnejše učinkovito razpletanje slike ("deinterlacing"), saj se televizija prenaša s 50 polslikami na sekundo. Procesor mora iz prepletenega signala (576i ali 480i) narediti neprepleteni signal (576p ali 480p), preden ga prikaže na digitalnem zaslonu. Vendar pa je to tako rekoč nemogoča naloga, kot je priznal že Ives Faroudja, potem ko je leta 2004 prodal svoje podjetje za slikovne procesorje: "Presenečen sem, da sploh še kdo razmišlja, da bi ponudil nove storitve na prepleteni tehnologiji. Vse življenje sem se trudil z razpletanjem videa in zdaj, ko sem uspešno prodal svoje podjetje, vam lahko zaupam resnico: razpletanje ne deluje!"

Druga običajna naloga procesorjev je tako imenovano povečevanje ("scaling"), ko procesor iz slike standardne ločljivosti (576p ali 480p) naredi sliko za prikaz na digitalnem zaslonu visoke ločljivosti 720 ali 1080 vrstic. Povečevanje je v bistvu matematični problem in danes je na izbiro dovolj dobrih teoretičnih rešitev, ki jih "zapečemo" v procesorski čip (da je le dovolj hiter).

Tretja pomembna naloga procesorja je odpravljanje posledic stiskanja (kvadratki, digitalni šum) v digitalni sliki (MPEG-2 ali MPEG-4). Tudi to nalogo lahko slikovni procesor (z dovolj matematičnega "znanja" in procesorske moči) danes že dovolj dobro opravi. V procesiranje barv (korekcija gama, pretvorba iz 8-bitnega v 10-bitni barvni prostor) se tule ne bomo spuščali.

Težava je v filmih

Prikaz dodatnih slik, ki jih slikovni procesor v realnem času izračunava in vstavlja v video projekcijo. (Vir: Wikipedia)

Ostaja pa še najtrši oreh, težava različnih hitrosti posnetega oziroma predvajanega video gradiva. Kot vemo, je večina filmov standardno posnetih na filmski trak s 24 slikami na sekundo (gre za neprepletene slike!), televizija pa prikazuje film na prepleteni način s 50 (pol)slikami na sekundo oziroma 60 (pol)slikami v Ameriki, enako so filmi zapisani tudi na DVDje. Če prikazujemo film z evropsko frekvenco 50 (pol)slik, potem je najenostavneje, da bo hitrost predvajanja malenkost (za faktor 25/24) hitrejša, to pa pomeni, da se vsi filmi prikažejo v 4 odstotke krajšem času in se glasba predvaja slabega pol tona (natančno 73 odstotkov za glasbeno izobražene) više kot v izvirniku (tega verjetno niste opazili, ne?). Pri prikazovanju z Ameriško frekvenco 60 (pol)slik se je uveljavil t. i. "2 : 3 pull-down" sistem, ki iz dveh zaporednih slik naredi pet polslik; prvo podvoji, drugo potroji, pri tem pa se hitrost predvajanja (in višine tona) ohrani.

Šele nosilci blu-ray zapisujejo filme tudi v originalni hitrosti, 24 slik na sekundo. Vendar pa tu nastopi nova težava; medtem ko se v kinu prikazuje vsaka sličica posebej in je med dvema sličicama hipna zatemnitev platna, se na digitalnih zaslonih ena slika preliva v drugo; to zabriše ostrino gibajočih se objektov. Zmogljivi slikovni procesorji pa znajo sliko "izostriti", in sicer tako, da med dve zaporedni sličici vstavijo tretjo sliko, ki jo morajo seveda "izračunati" v realnem času, tako da dajo gibajoči objekti vtis večje ostrine. Računanje zahteva svoj čas in prikazovanje slike lahko zamuja za delček sekunde, tako da moramo imeti na zvokovni napravi domačega kina možnost nastavite zamude zvoka ("audio delay") zato, da bo govor sinhroniziran s sliko ("lip-synchronization"). Oba projektorja, ki smo ju preizkušali, imata to možnost slikovne interpolacije, Sony pa ima še dodatno možnost, ki med dve zaporedni sliki vstavlja črno sliko - s tem posnema dogajanje na kinoprojektorju v kinematografu in še izostri vtis gibajoče slike.

Kaj lahko gledamo?

Projektorja Panasonic PT-AE3000 oziroma Sony VPL-VW80, ki ju predstavljamo tokrat, sta oba vrhunska izdelka na svojem področju (tehnologija LCD oziroma LCoS). Nakup enega ali drugega pa se obrestuje le, če imamo na razpolago dobre izvore slike. Če gledamo le slovenske tv kanale, ne glede na ponudnika (antena, analogni ali digitalni kabel, IPTV, satelit), če imamo videoteko na trakovih VHS ali če iz interneta kopiramo manj kakovostne filme DivX, bomo nad sliko razočarani, saj še tako dober slikovni procesor iz nekakovostnega gradiva ne more delati čudežev, vse pomanjkljivosti pa bodo na velikem platnu (ali steni) še bolj moteče. Pred nakupom tako dobrega projektorja (če ga ne kupujemo le za postavljanje pred prijatelji) se vprašajmo, kaj bomo gledali in kako:

Osebni računalnik: Z osebnim računalnikom bomo lahko gledali našo zbirko digitalnih fotografij, digitalne video posnetke, morda tudi filme v standardni in visoki ločljivosti, ki ji dobimo v internetu. Za optimalne rezultate mora imeti grafična kartica računalnika digitalni priključek DVI ali, še raje, HDMI (različica 1.3 - če kartica podpira 10-bitno procesiranje barve). Upajmo, da kartica pozna format 1920 × 1080 pik, 50 ali 60 Hz (1080p), in da se bosta s projektorjem znala dogovoriti zanj; če ne, bomo format na računalniku morali nastaviti ročno. Po naših izkušnjah dandanes to ni več problem in to zmorejo bolj ali manj vse grafične kartice, tako ATI kot Nvidia.

Digitalne fotografije in digitalni video: Danes že vsi digitalni fotoaparati shranjujejo slike z višjo ločljivostjo, kot jo imajo projektorji HD (2 milijona pik), vendar je to ta trenutek največ, kar si lahko privoščimo v domačem okolju in za družinski ogled digitalnih fotoalbumov na velikem platnu domačega kina zadostuje. Vedno več je tudi video kamer, ki snemajo v visoki ločljivosti, vendar je to običajno format 1440 × 1080 pik, lahko pa tudi 1280 × 720 pik. Nekatere kamere podpirajo tudi razširjeni barvni spekter (xvYCC), ki skoraj podvoji število možnih barvnih odtenkov in to bomo lahko prikazali s Sonyjevim projektorjem.

Televizija: Peščico kanalov visoke ločljivosti (slovenski Info TV, Discovery HD, ARTE HD, Luxe TV, Melody Zen) lahko danes spremljamo pri treh televizijskih ponudnikih v Sloveniji (UPC, Telekom, T-2). Za projekcijo na veliko platno so primerni tudi nekateri dobri programi standardne ločljivosti, predvsem televizij z nemškega govornega območja, ki pa jih v neokrnjeni kakovosti lahko spremljamo samo neposredno prek satelita ali pri ponudniku T-2 na optiki (IPTV), delno pa tudi pri ponudniku UPC na digitalnem kablu (DVB-C). Kot smo že ugotavljali, je internetna televizija na ADSL slabše kakovosti.

Filmi na nosilcih blu-ray: Po tem, ko je format HD DVD neslavno propadel, ljubiteljem filmov v visoki ločljivosti ostajajo filmi na ploščah blu-ray. Izbira je žal bolj pičla - v videoteki v sosednji ulici imajo dva ducata naslovov - in zaenkrat še draga - predvajalniki blu-ray stanejo nekaj sto evrov, plošče pa 30 evrov (bistveno več kot plošče DVD v standardni ločljivosti). Vendar pa najdemo tudi kakovostno posnete plošče DVD, ki jih bo dober slikovni procesor prilagodil za predvajanje na zaslonu ali projektorju visoke ločljivosti. Oba preizkušena projektorja imata vgrajen tak procesor.

Internet: Nekoliko bolje poučen in piratsko razpoložen bralec bo v internetu (torrent, e-mule) našel vedno več "divxov" v visoki ločljivosti. Televizijske serije so največkrat dostopne v ločljivosti do 720p, ker jih ljudje zajemajo iz ameriških visoko ločljivih televizijskih kanalov, ki oddajajo v tej ločljivosti (Sci-Fi HD, Discovery HD ...). Povprečna taka polurna epizoda zasede okrog 1 GB. Najti pa je tudi vedno več t. i. "blu-ray RIPov", filmov, ki so zajeti s plošč blu-ray in so posneti v ločljivosti 1080i. Seveda so stisnjeni (večinoma s kodekom H.264, najdejo se tudi Divx in WMV), tako da namesto originalnih 25 GB ponavadi zasedajo 8 GB (da jih je laže presneti na dvoslojni DVD).

Igralne konzole: Igranje računalniških iger na velikem platnu je posebno doživetje. Poizkusite, ne bo vam žal! Nekatere igralne konzole že imajo priključke HDMI za povezavo s televizorjem ali projektorjem visoke ločljivosti. Najzmogljivejši je ta trenutek videti Sonyjev Play Station 3, ki ob visoki ločljivosti podpira tudi 10-bitno barvno kodiranje, imenovano "Deep Colour" (milijarda namesto 16 milijonov barvnih odtenkov). Sonyjev projektor bo seveda ustrezen partner, verjetno pa ta trenutek še ni dosti računalniških iger, ki izkoriščajo to možnost konzole PS3. Mimogrede, s konzolo PS3 lahko predvajamo tudi filme na nosilcih blu-ray.

Sony VPL-VW80

Na velikem preizkusu video projektorjev v letošnji poletni številki smo preizkusili dva Sonyjeva modela, VPL-VW200 (9439 EUR) in VPL-VW40 (2401 EUR), prvemu smo podelili zlati Monitor. Trg seveda zahteva vedno nove modele in to jesen je Sony predstavil dva: vrhunski projektor VPL-VW80 (svetilnost 800 Ansi lumnov, kontrast 60.000 : 1) po 5491 evrov in le za odtenek manj zmogljiv projektor VPL-HW10 (svetilnost 1000 Ansi lumnov, kontrast 30.000 : 1) za ceno 2142 evrov. Sony tako ta trenutek ponuja tri različne projektorje za domači kino tako rekoč za vsak žep. Preizkusili smo prvega od obeh novih modelov, v tistem trenutku enega od zgolj peščice takih projektorjev v Evropi.

Novi Sonyjevi projektorji

VPL-VW200

VPL-VW80

VPL-HW10

svetilnost

800 ANSI

800 ANSI

1000 ANSI

kontrast

35.000 : 1

60.000 : 1

30.000 : 1

žarnica

400 W Xenon

200 W UHP

200 W UHP

poraba elektrike

650 W

320 W

300 W

mere v cm

17,5 × 49,6 × 57,4

17,9 × 47,0 × 48,2

17,9 × 40,7 × 46,4

teža

20 kg

12 kg

10 kg

cena

9046 EUR

5491 EUR

2142 EUR

cena žarnice

960 EUR

336 EUR

336 EUR

Srce projektorja so trije projekcijski čipi Sonyjeve lastne projekcijske tehnologije SXRD (Silicon Crystal Reflective Display), ki, kot smo že pisali, združuje dobre lastnosti preostalih dveh projekcijskih tehnologij (LCD oziroma DLP). Čipi se ponašajo z izredno hitrim odzivnim (preklopnim) časom 2,5 milisekunde; to pomeni, da lahko prikažejo (vsaj) do 100 slik na sekundo. Projektor to hitrost uporabi za popolnoma nov koncept izravnave gibanja, tako da med dvema zaporednima slikama prikaže eno zatemnjeno sliko (Motionflow Dark Frame Insertion). Dinamični prizori se tako res še dodatno izostrijo, pri statičnih (predvsem z enobarvnimi barvnimi ploskvami) pa pazljivo oko opazi preklope kot rahlo utripanje slike. Sam Motionflow, ki ga je Sony uporabil že v prejšnjih projektorjih, podvaja število predvajanih slik, tako da v realnem času izračuna in prikaže vmesne slike (o tem več v uvodu članka). Prvo in drugo funkcijo lahko seveda po želji tudi izključimo.

Projektor za obdelavo različnih izvorov slike uporablja Sonyjev preizkušeni procesor Bravia Engine 2, enak, kot ga uporabljajo tudi Sonyjevi televizorji LCD. Posamezne pike so velike 7 milijonink milimetra, razdalja med njimi je pičlih 0,25 milijoninke milimetra. Pri povečavi na platno recimo diagonale 2,5 metra (102 palca) bodo špranje še vedno široke samo 4 stotinke milimetra, torej praktično nevidne. Bravia Engine 2 podpira razširjeni barvni prostor, tako imenovani xvYCC (Sonyjeva označba za x.v.Colour), ki v primerjavi z običajnim standardom sRGB (cca 10 milijonov barvnih odtenkov) omogoča prikaz vseh 16 milijonov barv osembitnega prostora. Vendar večina video gradiva še vedno upošteva standard sRGB (ki upošteva zmogljivosti klasične katodne cevi - CRT), tako da v bogastvu možnih barvnih odtenkov ne bomo mogli uživati. Tudi sam Sony pravi, da je ta lastnost namenjena prihodnosti, ko bomo lahko uživali v resničnih "naravnih barvah". Trenutno edina možnost razširjenega barvnega spektra je snemanje filmov z nekaterimi Sonyjevimi kamerami. Enako velja za drugo posebnost procesorja Bravia Engine, tako imenovani "Deep Colour", ki uporablja 10-bitno procesiranje posamezne barve in lahko prikaže milijardo različnih odtenkov. Trenutno je edina naprava, ki generira toliko barvnih odtenkov, Sonyjeva lastna igralna konzola Playstation 3, vendar le pri prikazovanju igric, ne pa tudi pri predvajanju filmov na nosilcih blu-ray.

Kaj smo ugotovili

Projektor Sony VPL-VW80 je podobno kot vrhunski projektor VPL-VW200, ki smo ga preizkusili na poletnem velikem testu projektorjev, namenjen najzahtevnejšim ljubiteljem domačega kina, ki imajo dostop do dobrega gradiva v visoki ločljivosti (programi HDTV s satelita, predvajalniki blu-ray, igralna konzola PlayStation III, digitalne fotografije z računalnika) in bodo projektor uporabljali predvsem v primerno zatemnjenem prostoru (nekoliko nižja svetilnost). Manj izbirčni pa se bodo verjetno lahko zadovoljili že z njegovim manjšim bratom VPL-HW10 po bistveno nižji ceni in le z malenkost slabšimi tehničnimi lastnostmi.

Sony VPL-VW80

Kaj: Projektor za domači kino.

Tehnologija: 3 × LCoS (SXRD) 1,55 cm.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Kontrast: 60.000 : 1 (dinamična zaslonka).

Svetilnost: 800 ANSI.

Priključki: 2 × HDMI, 1 × komponentni, 1 × kompozitni, 1 × S-Video, 1 × RGB VGA, 1 × RS232, 2 × preklop 12 V.

Izdeluje: Sony, www.sony.com.

Uvoznik: CHS, www.chs.si.

Cena: 5491 EUR, žarnica 336 EUR.

Za: Ostra slika v gibanju, naravne barve (čip SXRD).

Proti: Skromna svetilnost, velikost in cena.

Panasonic PT-AE3000

Panasonic ponuja ob številnih televizijskih sprejemnikih v obeh tekmujočih tehnologijah (LCD oziroma plazma) en sam model projektorja v visoki ločljivosti 1920 × 1080 pik. Projektor se od promocije leta 2006 (pod imenom PT-AE1000) vsako leto posodobi in v Monitorju smo preizkusili tako prvo kot tudi drugo različico projektorja (pod imenom PT-AE2000). Tokrat smo preizkusili najnovejši model PT-AE3000 in kot je razvidno iz tabele, je projekcijska tehnologija LCD v vsega treh letih naredila bistven korak naprej, in to ob vztrajno nižajočih se cenah. Panasonic se rad pohvali, da njegov projektor PT-AE2000 zaradi zveste reprodukcije barv uporabljajo v hollywoodskih studiih in zadnja različica projektorja PT-AE3000 samo potrjuje uspešno delo Panasonicovih inženirjev.

Primerjava novega modela AE3000 z njegovimi predhodniki

PT-AE1000

PT-AE2000

PT-AE3000

svetilnost

1100 ansi

1500 ansi

1600 ansi

kontrast on/off

11.000 : 1

16.000 : 1

60.000 : 1

kontrast ANSI

280 : 1

305 : 1

445 : 1

cena v EUR

4538/3528

2722/2270

2700 EUR

promocija

november 2006

november 2007

oktober 2008

objava v Monitorju

april 2007

januar 2008

december 2008

Naj tako kot pri preizkusu modela AE2000 spet omenimo analizator video signala, ki ga imajo trenutno zgolj Panasonicovi projektorji, in možnost nastavitve parametrov slike posebej z dvema kopijama zamrznjene slike. Medtem ko ena kopija ostaja nespremenjena, lahko na drugi neposredno primerjamo učinke finih nastavitev (svetilnost, kontrast, korekcija gama ipd). Te možnosti se bodo razveselili predvsem pravi videofili, drugi pa se bodo zadovoljili s številnimi že nastavljenimi vrednostmi za različne vrste video signalov.

Glede novosti moramo ob malenkost višji svetilnosti (ob žarnici enake moči so zmanjšane notranje izgube svetlobe) poudariti bistveno višji kontrast novega projektorja. Ta je višji tako po zaslugi novejših čipov LCD kot tudi izboljšanega delovanja avtomatske zaslonke (iris). Če pri tem zanemarimo vrednosti kontrasta "on/off" (razlika med popolno črno in popolno belo sliko), ki ga je mogoče z zaslonko teoretično poljubno "naviti", je realni kontrast ANSI (razlika med belimi in črnimi polji na isti sliki) med najvišjimi pri projektorjih LCD (projektorji DLP zaradi drugačne tehnologije dosegajo še višje kontraste).

Če gre pri kontrastu samo za izboljšavo, pa gre pri slikovnem procesorju projektorja za bistveno novost. Zmogljivi procesor namreč omogoča vstavljanje dodatnih slik z interpolacijo dveh zaporednih slik ("Frame interpolation", glej začetek članka). To Panasonic imenuje "Frame creation". Funkcijo lahko po želji vključimo ali izključimo, saj bo od osebnega okusa odvisno, kaj nam bo bolj všeč: ali bolj tekoča slika ali slika, ki bo takšna, kot smo je navajeni iz kina.

Kaj smo ugotovili

Najnovejši Panasonicov projektor polne HD ločljivosti 1920 × 1080 pik v taboru projektorjev LCD tako rekoč nima prave konkurence. Za ceno vrhunskega televizorja LCD z danes standardno diagonalo 42 palcev ponuja vsaj dvakrat večjo sliko, ki omogoča doživetje pravega kina v domači dnevni sobi, tako v temi kot tudi ob delni osvetlitvi. Če so nekoč projektorji s tehnologijo LCD zaostajali za tehnologijo DLP, se danes z njimi že popolnoma enakovredno merijo in ob ugodni ceni projektorja Panasonic PT-AE3000 bo le še redkokdo pripravljen plačevati dvakrat ali trikrat več za projektor DLP primerljive kakovosti.

Panasonic PT-AE3000

Kaj: Projektor za domači kino.

Tehnologija: 3 × LCD 1,8 cm.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Kontrast: 60.000 : 1 (dinamična zaslonka).

Svetilnost: 1600 ANSI.

Priključki: 3 × HDMI, 2 × komponentni, 1 × kompozitni, 1 × S-Video, 1 × RGB VGA, 1 × RS232, 1 × preklop 12 V.

Izdeluje: Panasonic, www.panasonic.com.

Uvoznik: TSE, www.tse.si.

Cena: 2700 EUR, žarnica 365 EUR.

Za: Visoka svetilnost in kontrast, profesionalne možnosti kalibracije, objektiv - fleksibilnost postavitve, ugodno razmerje cena/kakovost.

Proti: Morda nekoliko neugledno oblikovanje.