Še vedno tekoče
Prejšnji mesec smo si ogledali najhitrejše (in najdražje) kartice obeh grafičnih gigantov. Tokrat se posvečamo nam, zanesenjakom z malce tanjšo denarnico, ki pa kljub temu zahtevamo tekoče igranje pri najvišji kakovosti. Pod drobnogled smo vzeli kartico zelenih, Geforce GTX 560 Ti, ki stavi na optimalno razmerje med zmogljivostjo in ceno, in jo vrgli med na trgu ustaljena predstavnika rdečih, Radeon HD 6870 in HD 6850.
Če se takoj zavihtimo do cene, lahko z malo računanja ugotovimo, da je novi GTX 560 Ti ovrednoten na zgolj dve tretjini modela GTX 570, oziroma je enkrat cenejši od najmočnejšega Fermija, hkrati pa je približno za tretjino dražji od svojega predhodnika, GTX 460 1 GB. Prav tako bi lahko (upravičeno) sklepali, da je kartica hitrejša od AMDjeve serije 6800 in da morda skače v zelnik Radeonu HD 6950. Več o tem v nadaljevanju članka, najprej pa si oglejmo, kaj so GTX 560 Ti odvzeli v primerjavi z najvišjim razredom serije Geforce.
Kot prvo, ne bo govor o polnokrvnem grafičnem procesorju GF110, temveč o GF114, izboljšani reviziji uspešnega GF104, ki je lani zaznamoval prvo prenovo višjega srednjega razreda z modelom GTX 460 1GB na čelu. Zgodba izboljšav in popravkov se torej dogaja tudi v tem razredu, kar je s stališča NVidie edino logično. Tudi tokrat je bil primarni cilj izboljšati zmogljivost procesorja in ostati na kar se da nizki porabi in s tem gretju. Osnova je torej 367 mm^2 velik GF104, v katerem preklaplja skoraj dve milijardi tranzistorjev. Proizvodnji proces v tajvanskem TSMCju ostaja 40 nm, ki je sicer šele v zadnjih revizijah čipov generacije Fermi postal izpiljen do potankosti. Če se spomnimo predhodnika, GTX 460 1 GB, so temu zaradi težavne arhitekturne zasnove izklopili eno gručo pretočnih procesorjev, enako kot pri takrat najmočnejšem modelu GTX 480. Z izboljšanim proizvodnim procesom pa so na prenovljenem čipu GF114 to omejitev odpravili in tako osvobodili še enega iz skupine "omejenih".
S tem GF114 pridobi vseh 384 pretočnih procesorjev in 64 enot za obdelavo tekstur (TMU), kar je skupaj gledano dobrih 14 % več računske moči od predhodnice, na enakih frekvencah seveda. Kar pa nova 560tica ni; navili so jo namreč kar solidno. Frekvenco grafičnega procesorja (GPUja) so dvignili skoraj za četrtino (s 675 MHz na 822 MHz), pomnilnik pa za 11 %. Ta je na naši testni kartici Samsungov K4G10325FE-HC04 (0,4 ns), ki je po specifikacijah sposoben premlevati podatke s frekvenco 1250 MHz, to pa nam v teoriji da dodatnih 25 % prostora za navijanje. V naš preizkus smo vključili tudi sicer nepopolno predhodnico z dodatkom SE v nazivu, ki uporablja Samsungov pomnilnik K4G10325FE-HC05. Ta je sposoben prebrati oz. zapisati celoten cikel v 0,5 ns, torej 0,1 ns počasneje od HC04. Vse skupaj nič, dokler razlike ne izrazimo v odstotkih (20 %). Poleg tega ima 96 SPjev (t.i. "streaming procesorjev" oz. pretočnih procesorjev) manj, ki tečejo pri znatno nižjih frekvencah (650 proti 822 MHz). Zakaj opisujemo pol leta staro kartico, sprašujete? Ker je cenovno gledano edina konkurenca HD 6850. Na žalost nam kljub trudu ni uspelo dobiti 20 EUR dražje različice GTX 460 1GB (ne SE), ki bi z dodatno SM enoto (48 SPjev) predstavljala boljšo konkurenco rdečemu HD 6850.
GF114 ima zgolj 10W (~6 %) višjo porabo električne energije v primerjavi z GF104. Prav tako je izdelan po enakem dizajnu kot predhodnik, to pa v teoriji predstavlja možnost ponovne uporabe PCB čipa GF104, ob tem da je poskrbljeno za napajanje in hlajenje dodatnih 10 W. NVidia je kljub temu izdala prenovljen in malenkost večji PCB, z njim pa je povečala tudi hladilnik, ki je zdaj videti kot "napihnjena" različica izvirnika. Za napajanje skrbita dva šestpinska PCI-E konektorja, ki brez težav poskrbita tako za tovarniško kot tudi doma navito kartico. GTX 560 Ti naj bi dajala vtis kartice višjega cenovnega razreda; primerjali naj bi jo lahko s kakšnim nereferenčnim dizajnom tovarniško navite kartice, ki se baha z nadpovprečno dobrim napajalnim sklopom in boljšimi elementi.
Čemu pogojnik? Na žalost smo to zasledili zgolj v specifikacijah NVidie; v naših rokah je namreč pristala kartica znamke Gainward, dolga komaj 19 cm, ki je še najbolj spominjala na kakšno SE/ GS serijo z malce večjim hladilnikom. Da pa res ne gre za vrhunsko kartico, nas dodatno prepriča z majhno, sicer lepo pobarvano, a prazno šatuljo, iz katere smo izbrskali zgolj sam samcat pretvornik Molex v PCI-E in CD z gonilniki. Morda gre za ekoizdelek? Kakorkoli že, zmogljivost je tista, ki nas je konkretneje zanimala.
Zanimali pa so nas tudi konkurenti. Predvsem AMD Radeon HD 6870 in njegova šibkejša različica 6850 in serija 6900, ki smo jo podrobno opisali in preizkusili že prejšnji mesec. Serija 6800 ni neposredna naslednica serije 5800, temveč jo delno nadomešča predvsem zaradi prevelikih stroškov izdelave in s tem končne cene. Kot je razvidno iz tabele, tako zeleni kot rdeči uporabljajo 256-bitno pomnilniško vodilo, kar pomeni, da se pomnilniška prepustnost razlikuje v sami hitrosti pomnilnika. Pri AMDju so frekvence pomnilnika in GPUja ponavadi višje kot pri NVidii. Zgodba tudi tokrat ni drugačna; HD 6870 ima na GPUju 78 MHz prednosti proti GTX 560 Ti, če zanemarimo hitrost pretočnih procesorjev (ki pa so, konec koncev, glavni igralci). Pomnilnik je zanemarljivih 50 Mhz hitrejši na HD 6870 in enako hiter na HD 6850, ki pa je zaradi cene in zmogljivosti konkurenca GTX 460 1GB. Zopet nas do razlik v zmogljivosti pripeljejo predvsem razlike v arhitekturi grafičnega procesorja. ATI oz. AMD stavi na večje število pretočnih procesorjev (ki so redko popolnoma obremenjeni), medtem ko se NVidia loteva grafičnih problemov bolj po načinu "brute force", kjer manjše število SPjev dela bolj učinkovito in predvsem hitreje.
Razmerje SPjev je skoraj tri na enega v prid HD 6870. V praksi se je ta prednost velikokrat izkazala za ne najbolj učinkovito, saj le redko programska oprema v navezi z gonilniki pravilno izkoristi gruče SPjev, ki čakajo na delo. Na drugi strani GTX 560 Ti s svojimi 384 SPji skoraj enkrat hitreje (1644 MHz proti 900 MHz) opravlja delo in pri tem zaradi manjše "delovne sile" bolj učinkovito izrablja svoje vire.
Hlajenje
Geforce GTX 560 Ti je na videz popolnoma enaka "štiristošestdesetki", kar priča o uporabi starega PCBja (GF104) za GF114, kot smo že omenili. Pod enakim 80 mm ventilatorjem so zamenjali klasični hladilni sistem (bakreno jedro z aluminijastimi rebri) s heat-pipe sistemom. Čeprav gre za enak ventilator, je bil na GTX 460 SE za odtenek glasnejši (neizmerjeno, subjektivno). Kljub boljšemu hladilniku se je GTX 560 Ti zaradi precej višjih frekvenc in dveh dodatnih SM enot bolj pregreval v primerjavi s predhodnico. Temperature so se pod obremenitvijo povzpele do 85° C, medtem ko so bile na GTX 460 SE 10° C nižje. Če primerjamo z Radeoni, so s samodejnim krmiljenjem ventilatorja pri NVidii na slabšem, in to za celih 10° C oz. 20° C. S tem seveda ne pljuvamo neposredno po hladilnem sistemu, saj je bil z višjimi obrati in s tem decibeli, Gainwardov dizajn povsem konkurenčen. Naviti GTX 560 Ti smo zaklenili obrate na 85 % polne moči ventilatorja in jim jo je uspelo ohladiti na dobrih 60° C, kar je odlična kupčija (za naglušne). GTX 460 SE smo prav tako navili in jo z zgolj 55 % ventilatorske moči ohladili na približno 70° C, kar je sprejemljivo tako za kartico kot tudi sluh. Radeona sta tukaj pridobila točke predvsem na račun hlajenja, ki "out of the box" hladi učinkovito in sorazmerno tiho.
Navijanje
Tudi tokrat nismo mogli mimo višjih frekvenc in glasnejših ventilatorjev. Predvsem nas je zanimala zelena kandidatka, ki je po spletu neuradno obljubljala dobre navijalske sposobnosti. Slednje so kaj kmalu potrdili tudi sami izdelovalci, ki so na trg lansirali tovarniško navite kartice. Eh, boste rekli (kot sem tudi sam). Pa sem se motil; veliki Gigabyte je namreč na trgu ponudil 1 GHz kartico (GTX 560 Ti SOC - Super Overclock), kar je celih 188 MHz hitreje od referenčne. Severni sosedje jo že ponujajo po približno 40 EUR višji ceni od povprečno navite različice GTX 560 Ti OC (900 MHz).
To nas je dodatno motiviralo, zato smo podrobno analizirali obnašanje navite kartice, ki je bila vse prej kot stabilna. Tako GPU kot tudi pomnilnik smo konkretno zvišali, vendar ne brez posledic. GPU je na enem gigahertzu potreboval skoraj 10 % višjo napetost (1075 V proti 0,987 V), pri čemer so nam visoke temperature pogosto sesuvale sistem. Tako smo pristali na 922 MHz brez povišane napetosti, kar je bil z optimalno nastavljenim ventilatorjem soliden, a povprečen dosežek. Na drugi strani je pomnilnik dobesedno letel, saj smo ga gnali na več kot tovarniško deklarirani frekvenci (1275MHz).
Rezultati
Če na začetku niste pogledali rezultatov, je zdaj skrajni čas za to.
Vsi preizkusi so bili opravljeni z izklopljenim pospeševanjem fizike na NVidia karticah (CPU mode), na ločljivosti 1920 × 1200 pik in z vsemi grafičnimi podrobnostmi, nastavljenimi na najvišjo stopnjo (4xAA, 16xAF). Presojo prepuščamo vam, mi pa bomo zgolj povzeli videno. Oba paradna konja višjega srednjega razreda sta zelo izenačena. Domena zelenih je tokrat 3DMark in igre z njihovo podporo pri razvoju, pri čemer gre izpostaviti Lost Planet 2. Ironija se zopet pokaže v igri Just Cause 2, kjer optimizacija na račun NVidie ne pride do izraza in se celo izjalovi. Kot vidite, smo ob bok tokratnim karticam postavili HD 6950, ki jo z malo truda lahko preobrazimo v HD 6970 in povrhu vsega še navijemo. Za dodatnih 40 EUR, kolikor je dražji, je vreden razmisleka.
Kot vedno vam v Monitorju svetujemo stvari, ki so zares vredne svojega denarja. Če ste omejeni na dobrih 220 EUR, potem je odločitev povsem vaša. Tako HD 6870 kot GTX 560 Ti vas ne bosta razočarala. Enako je pri karticah ranga 150 EUR, kjer bi model GTX 460 1GB (ne SE) bolje konkuriral HD 6850. Če ste privrženec katere izmed znamk, jo izberite. V nasprotnem primeru doplačajte slab tank goriva in si omislite HD 6950 2GB.
Gigabytove kartico je posodilo podjetje Avtera, www.avtera.si, Gainwardove pa Izid, www.izishop.net.