Sedem trendov, ki bodo letos zaznamovali področje tiskanja

Digitalna preobrazba je močno udarila po vsem analognem, tudi področju tiskanja, saj se vedno več dokumentov v poslovnih okoljih digitalizira in obdeluje v elektronski obliki. A tiskanje še zdaleč ni obsojeno na propad.

V tiskalniškem svetu je v zadnjem desetletju obstala le peščica proizvajalcev, pa še ti so se soočili s korenito lastno preobrazbo, ki jih je gnala v smer nudenja storitev. HP je še okrepil vodstvo na trgu, a tudi zasledovalci, kot so Konica Minolta, Epson, Ricoh, Xerox in drugi, ubirajo različne pristope, s katerimi v očeh strank ostajajo »v igri«. Konica Minolta tako stavi na svojo platformo Workplace Hub in tiskalniškim rešitvam dodaja še IT-storitve za segment majhnih in srednje velikih podjetij, Epson konkurentom in svetu dokazuje, da so brizgalni tiskalniki še kako primerni tudi za poslovna okolja in cenovno ugodnejši od laserskih, Ricoh se osredotoča na širok spekter storitev tiskanja, rešitev za delovna mesta in IT, Xerox pa poganja svoje poslovanje z večnamenskimi napravami. Toda tiskalniška industrija mora še naprej spremljati trende, ki bodo v prihodnje krojili njene uspehe in poraze.

Internet stvari bo okrepil sredstva za zaščito tiskalnikov

Starejši tiskalniki imajo marsikatero varnostno ranljivost, ki ni bila zakrpana, nekaterih niti ni mogoče odpraviti. A takšnih omreženih tiskalnikov je v poslovnih okoljih na milijone. Po vzoru tehnik napadov v internetu stvari se nanje spravljajo tudi napadalci, saj je z omrežjem podjetja povezan tiskalnik ali večopravilna tarča idealna ciljna točka za prestrezanje informacij. Zaščita tiskalniškega okolja je v marsikaterem podjetju velik izziv, predvsem zaradi svoje kompleksnosti, ki izvira iz heterogenosti okolja in že omenjenih (pre)starih naprav. Uredba GDPR je lani sicer poskrbela za boljšo varnost na področju tiskanja dokumentov z osebnimi podatki, toda ranljivosti naprav seveda ni mogla odpraviti.

Napadalci ne iščejo le zaupnih informacij, ki so shranjene na tiskalniških napravah, temveč te uporabljajo tudi kot dostopne točke v omrežje podjetja, in to na enak način, kot zlorabljajo druge naprave iz sveta interneta stvari. Varnost postaja čedalje pomembnejši del enačbe tudi za ponudnike tiskalniških storitev, saj ti nadzorujejo, upravljajo in tudi vzdržujejo tiskalniška okolja strank prek oblaka. Avtomatizirano upravljanje popravkov jim zagotavlja, da so odkrite ranljivosti, za katere ponudniki najverjetneje vedo, čim prej odpravljene.

Proizvajalci tiskalnikov bodo zelo verjetno razširili svoje storitve za ocenjevanje in spremljanje varnosti in začeli aktivneje sodelovati s ponudniki varnostnih rešitev – zlasti na področju obveščanja o nevarnostih. To bo ne nazadnje nujno, če želijo podjetjem zagotoviti, da se bo varnost tiskalniškega okolja obravnavala enako kot ostala infrastruktura IT.

Nadaljevanje tiskalniško-digitalne konvergence

Tiskanje in digitalna konvergenca bosta letos povečala povpraševanje po integriranih tokokrogih dokumentov v poslovnih okoljih. Kljub hitremu osvajanju digitalnih in mobilnih tehnologij veliko podjetij ostaja v določeni meri odvisnih od tiskanja. Študija Global Print 2025, ki jo je opravilo podjetje Quocirca, je pokazala, da kar 64 odstotkov podjetij meni, da bo tiskanje tudi do leta 2025 ostalo pomembno za njihovo vsakodnevno poslovanje. To je delno posledica stalne potrebe po fizičnih podpisih in prejemu papirnih sporočil od dobaviteljev ter preferenc nekaterih strank in zaposlenih. A hkrati je to tudi velika priložnost za ponudnike upravljanih storitev tiskanja, da podjetjem predlagajo tesnejšo integracijo in zaokroževanje dokumentnega tokokroga.

Xerox je na tem področju prevzel pobudo s platformo ConnectKey, s katero spodbuja sodelovanje z razvijalci aplikacij za upravljanje dokumentov in dokumentnih sistemov, ki podjetjem pomagajo premostiti razkorak med papirnatimi dokumenti in digitalnim svetom. Za podoben pristop se je odločila tudi Konica Minolta, ki želi podjetjem pomagati bolje izkoristiti obstoječe naložbe v pametne večnamenske naprave. Vsekakor gre za ene boljših pobud na področju digitalizacije, ki podjetjem takoj postrežejo z rezultatom v obliki izboljšav učinkovitosti in produktivnosti zaposlenih.

Oblačne storitve upravljanja tiskanja so dozorele

Storitve upravljanja tiskanja iz oblaka so se v praksi uspešno dokazale. V poslovnih okoljih so znatno zmanjšale breme, povezano z upravljanjem tiskanja, posebej na lokaciji podjetja. Premik upravljanja v oblak, na primer, omogoča, da se tiskalniška opravila pošljejo navideznemu tiskalniškemu strežniku in ne več strežnikom na lokaciji podjetja. Lexmarkova storitev v oblaku,, denimo ponuja hibridno možnost, ki podjetjem zagotavlja, da so tiskalniška opravila shranjena na notranji strani požarnega zidu, kar pri strankah zmanjšuje pomisleke o varnosti.

Tiskalniki vendarle še ne bodo hitro izginili iz poslovnih okolij.

Storitve v oblaku so odlična priložnost tudi za partnerje proizvajalcev tiskalnikov, ki želijo izboljšati donosnost in poglobiti odnose s strankami, saj jim omogočajo prilagodljiv in cenovno ugoden pristop k nudenju storitev upravljanja tiskanja. Kmalu skoraj ne bo več ponudnika, ki ne bi imel oblačne rešitve.

Masovni podatki bodo še naprej prevelik zalogaj

Obljube o izvajanju analitike pri masovnih podatkih, ki so jo napovedovali nekateri proizvajalci tiskalniških rešitev, se v kratkem (še) ne bodo uresničile. Čeprav je obdelava masovnih podatkov vsekakor naslednja velika priložnost za tiskalniško industrijo, večina proizvajalcev tiskalnikov še ni kos izzivu – tudi zato, ker je na področju analitike podhranjena s kadri in z znanjem. Ponudniki storitev upravljanja tiskanja sicer omejeno uporabljajo analitiko, a predvsem v namene optimizacije tiskalniških praks, torej zato, da bolje razumejo, kdo v podjetju kaj tiska oziroma skenira in tako premikajo ali zamenjajo naprave v prid večje učinkovitosti dela. Pogrešamo pa naprednejše ali nove storitve, ki bi bile sad napredne analitike. Med njimi lahko v prihodnje pričakujemo analitične storitve, ki bodo podjetjem v pomoč pri oblikovanju pametnih delovnih mest, ter dodatne storitve sodelovanja in komunikacije, kot so virtualne sejne sobe, interaktivne table in video konference – za vse našteto bi lahko v prihodnje skrbeli kar ponudniki tiskalniških storitev.

Brez IT-znanj in storitev ne bo šlo

Že omenjena raziskava Global Print 2025 je pokazala, da bodo podjetja do leta 2025 ponudnikom IT storitev dajala prednost pred tradicionalnimi dobavitelji tiskalniških rešitev. Če želijo ti ostati konkurenčni, morajo torej okrepiti IT-znanja in ponudbo storitev. To bo večina najhitreje storila tako, da bo stopila v organsko partnerstvo z izkušenimi ponudniki IT-storitev. Nekateri proizvajalci tiskalnikov, predvsem Kyocera, Konica Minolta, Ricoh in Sharp, so že naredili resne korake v to smer (večina s prevzemi sistemskih integratorjev) in nabor svojih storitev razširili še na področje upravljanje IT.

Nova priložnost: upravljane storitve interneta stvari

Za ponudnike upravljanja tiskanja internet stvari (IoT) ne predstavlja le grožnje, temveč tudi priložnost. Če bodo dokazali, da so sposobni upravljati več sto ali tisoč tiskalniških naprav, zakaj torej ne bi upravljali tudi naprav interneta stvari v poslovnih okoljih. Temelje, torej učinkovite upravljavske platforme, ki zagotavljajo zmogljivosti, zanesljivost, varnost in kontinuiteto tiskalniške infrastrukture s spremljanjem naprav, z analitiko, diagnostiko na daljavo in s predvidevanjem vzdrževanja, namreč že imajo. Z oblikovanjem poslovnih IoT-platform, ki bi strankam nudile upravljanje virov in naprav, odkrivanje napak, pametno analitiko in oddaljeno spremljanje, se ponudnikom upravljanih storitev tiskanja ponuja izjemna priložnost, da aktivno sodelujejo v svetu interneta stvari. Priložnost seveda ni omejena le na IT-naprave, temveč lahko vključuje tudi inteligentna delovna mesta in pametne naprave in sisteme, kot so termostati, osvetlitev in video kamere v poslovnih okoljih.

Glede na hiter napredek interneta stvari se bodo morali ponudniki upravljanih storitev tiskanja hitro odločiti in odzvati ter preučiti priložnosti za integracijo in oblikovanje novih platform.

Umetna inteligenca prihaja na sodobna delovna mesta

Očitno je, da začenjajo pametne storitve na delovnem mestu izkoriščati tehnologijo umetne inteligence. Lani so se tako že pojavile nekatere osnovne funkcije prepoznavanja glasovnih ukazov v navezi s pametnimi tiskalniki in z večnamenskimi napravami. Letos pričakujemo še več podobnih potez in izboljšav. Funkcionalnosti bodo sicer v veliki meri odvisne od partnerstva s podjetji, kot sta Google in Amazon, in kakovosti integracije njunih digitalnih pomočnikov. Za tradicionalne proizvajalce tiskalnikov, ki si želijo biti bolj relevantni pri oblikovanju ponudbe za delovna mesta prihodnosti, bo razvoj rešitev z implementacijo umetne inteligence ključnega pomena.

Tiskalniško industrijo torej v letošnjem in prihodnjih letih čaka nadaljevanje preobrazbe. Poudarek bo na sodelovanju in prepletanju rešitev in storitev, saj je jasno, da nihče izmed proizvajalcev sam ne more opraviti vsega – nuditi IT-storitev, napredne analitike in razvijati umetne inteligence. Tiskanje na delovnem mestu se postopoma sicer zmanjšuje, vendar ne izginja. Za ponudnike tiskalniških storitev pa je zdaj jasen signal, da morajo svojo ponudbo razširiti v svet programske opreme IT in poskrbeti, da bosta digitalni svet in svet tiskanja vse bolj prepletena.