Sestavljanje mozaika

Pred prihodom iPhona je bilo smeri, v katere bi se lahko razvili mobilni operacijski sistemi, več. Po prihodu Applovega telefona pa je postalo jasno, da je prihodnost v zaslonih na dotik in operacijskih sistemih, ki so prilagojeni takemu manipuliranju.

■ iPhone OS

Operacijski sistem iOS je prva štiri leta preživel pod imenom iPhone OS, saj je na začetku tekel le na Applovem telefonu in predvajalniku iPod Touch. Premik naprej, ki ga je ta operacijski sistem naredil za mobilno industrijo, je bil velikanski. Apple sicer ni izumil zaslona na dotik, niti ne operacijskega sistema, ki bi bil prilagojen takim zaslonom, a je prvi oboje zapakiral v celoto, ki je bila prijazna do uporabnika. Tako prijazna, da ga je znal uporabljati vsakdo.

Prva različica iPhone OS je funkcionalno daleč zaostajala za konkurenco, saj so manjkale nekatere funkcije, ki so jih poznali že neumni telefoni. Najbolj znan zgled take funkcionalnosti je možnost kopiranja in lepljenja besedila, ki je na prvem iPhonu, no, manjkala.

Vendar je Applu odsotnost takih funkcij mogoče opravičiti zaradi ene implementacije uporabniškega vmesnika, ki je botrovala izkušnji, kakršne dotlej nismo poznali. To je bilo približanje in oddaljevanje pogleda s ščipanjem dveh prstov na zaslonu. Ta navigacija je v kombinaciji s prvim pravim mobilnim brskalnikom Safari, aplikacijo Google Maps in prvo pravo navidezno tipkovnico dostavila izkušnjo, ki je bila svetlobna leta pred konkurenco.

■ 2: Trgovina

Apple je med prvo in drugo različico tega operacijskega sistema resda pokrpal nekaj vrzeli, saj je tipkovnica napredovala do zaznavanja več prstov hkrati in na namizje je bilo mogoče prilepiti zaznamke za spletne strani. Slednja funkcionalnost je posledica prepričanja Appla, da bodo na iPhonu tekle predvsem spletne aplikacije v Safariju. A so kmalu videli, da vlada zanimanje med programerji, ki hočejo za iPhone razvijati aplikacije. Tu ima osrednjo vlogo to, da ima iPhone OS enake temelje kot OS X, Applov namizni operacijski sistem. Poglavitna novost druge različice mobilnega operacijskega sistema je bila trgovina za programe, ki je razvijalcem omogočila prodajo novo narejenih aplikacij. Poleg trgovine so programerji dobili v roke še orodja, ki so pomagala pri razvoju aplikacij. Dokaz, kako uspešna je bila ta poteza, je skoraj milijon aplikacij v App Storu.

■ 3 in 3.2: iPad

Tretja različica je prinesla kopiranje in lepljenje besedila, iskalnik nameščenih programov in opozorila so lahko začela uporabljati tudi aplikacije, kupljene v App Storu. Zadnja novost se je kmalu izkazala za nespretno, saj so programi začeli pretiravati z opozorili in kmalu je bilo mogoče določiti, kateri programi vas lahko zmotijo in kateri ne.

Z različico 3.2 je prišel na trg iPad, ki je zaradi večjega zaslona zahteval nekoliko bolj konkretne posege v zasnovo. V programu Notes smo dobili stransko vrstico, ki je kazala seznam zapiskov,  na preostanku zaslona pa je bilo prikazano odprto sporočilo. Večji zaslon je pač terjal nekatere prilagoditve in je pognal nov val programov, ki so bili narejeni prav za iPad. Ta je med tablicami še vedno nesporni zmagovalec po kakovosti in količini aplikacij, ki so na voljo.

■ 4: iOS in skorajšnja večopravilnost

Štirica, zdaj imenovana iOS, je prinesla nekaj očitnih dodatkov, denimo dodajanje aplikacij na domačem zaslonu v mape in črkovalnik pri vnosu besedila. Prvič smo se srečali tudi s storitvijo Facetime, ki omogoča video klice med iOS napravami. Velikanski napredek je bil tudi novi zaslon za iPhone, retina, ki je zaradi visoke ločljivosti pomenil dodatno delo za razvijalce, če so hoteli, da so njihove aplikacije videti dobro na novejših Applovih napravah.

Največji dodatek iOSa 4 pa je bila omejena večopravilnost, ki je glasbenim, navigacijskim in klicnim aplikacijam omogočala, da tečejo v ozadju. Poleg tega je bil predstavljeno hitro menjanje med programi, ki ga še danes prikličemo z dvojnim stiskom gumba domov. Te novosti so sicer daleč od večopravilnosti, ki jo pozna Android, a so prijaznejše do baterije. V različici 4.2 smo dobili še AirPlay, ki omogoča predvajanje vsebin iz naprave iOS na televizorju, ko ima ta nase priklopljen Apple TV.

■ 5: Siri in brezžična svoboda

Siri je ob svoji predstavitvi požela največ zanimanja, a se je nato izkazala za ne najbolj zanesljivo tajnico, ki je sicer nosila oznako beta. Apple je obljubil, da se bo njena uporabnost v prihodnosti povečala, saj naj bi Siri postajala z rabo vedno boljša. Nekaj napredka je resda opaziti, a to še vedno ni pravi digitalni pomočnik. Drugo večjo novost je Apple posnemal od Androida in od tam prenesel sistem preverjanja opozoril, ki so postala dostopna prek plasti, ki smo jo potegnili dol z vrha zaslona.

Največja novost petice je bila možnost sinhronizacije z iTunes brez kabla in posodobitve operacijskega sistema so začele prehajati brezžično. Težko je verjeti, da je bilo treba za vsako nadgradnjo telefon najprej priklopiti na računalnik in iOS 5 je prvič pomenil, da si bil lahko lastnik iPhona ali iPada, ne da bi imel namizni računalnik ali prenosnik.

■ 6: Stran od Googla

iOS6 je prinesel aplikacijo Apple maps, ki je skušala nadomestiti Googlovo storitev, a se ni začelo dobro. Applovi zemljevidi sicer napredujejo, a Googlov konkurent ostaja standard, ki ga drugi lovijo. Tu se je začelo prvo resno razhajanje z Googlom, kasneje pa se je nadaljevalo s širitvijo funkcionalnosti storitve iCloud in integracijo Facebooka. Na to omrežje je bilo mogoče objavljati neposredno z menujev iOS.

■ 7: Konec usnja

Na začetku smo zapisali, da je iOS znal uporabljati vsak in k temu je pripomoglo tudi to, da so programi uporabljali grafične metafore iz stvarnosti za prikaz premikov v digitalni sferi. Tako je bil koledar oblečen v virtualno usnje, ki naj bi dalo občutek prepoznavnosti. Za to strujo grafičnega oblikovanja sta bila odgovorna predvsem Steve Jobs in Scott Forstall. Slednji se je moral po izidu iOSa 6 posloviti in njegovo funkcijo je prevzel šef industrijskega oblikovanja Jony Ive, ki je iOS oblikovno postavil na glavo. Razlika je bila takoj očitna vsakomur in po začetnem negodovanju so se stvari umirile in neonski iOS 7 zdaj deluje domače.

Sedmica je prinesla tudi dosti novih funkcionalnosti in poleg samodejnega posodabljanja aplikacij, izboljšane večopravilnosti in senzorja za prstne odtise Applu ne zmanjkuje zamisli.

iOS 8 bo zagotovo prinesel popravke »bil je že skrajni čas« in nove funkcionalnosti, ki jih pozna le domišljija Applovih programerjev.