Si res želijo, da bi telefone uporabljali manj?
Navajeni smo, da je proizvajalcem in prodajalcem v interesu, da njihove izdelke uporabljamo čim več. S tem postanemo od njih odvisni, na njih se celo navežemo. Logika prodaje in marketinga je, da bomo izdelke, ki jih tudi zares uporabljamo, v naslednjem nakupovalnem ciklu ponovno kupili. A zdi se, da nas Google in Apple poskušata nagovoriti k nasprotnemu.
V razvitih državah ima vse več ljudi težave s prekomerno uporabo mobilnih naprav in z odvisnostjo od delitev objav, čakanja všečkov, štetja ogledov in s tem povezano samopotrditvijo. Mnogi najprej, ko zjutraj odprejo oči, zagrabijo telefon in se potopijo v morje dogodkov, ki so se zgodili med tem, ko so spali. Tisti, ki ne padamo v to past, pa preverimo elektronsko pošto in druga obvestila in tako iz spanca skočimo neposredno v službene skrbi. Nobena od teh navad ni zdrava in pozitivna, pred drugimi in samimi seboj pa vendarle vedno znova iščemo izgovore, zakaj je vseeno v redu, da aplikacijam in drugim izdelkom pustimo ugrabljati naše možgane.
Uporabniki se vedno bolj zavedamo, kako težko se je upreti digitalnim skušnjavam, in si želimo pomoči. Mnogo je dobimo na spletu, kjer mrgoli člankov z nasveti, ki zapovedujejo, kje in kako uporabljati naprave, koliko daleč od delovnega mesta, kavča ali postelje naj jih hranimo, da bo trud, ki ga bomo morali vložiti v to, da vsake nekaj minut preverimo obvestila, večji od mikroužitka, ki ga bomo doživeli.
Tudi psihologi in drugi zdravniki nas opozarjajo, kako težko se je upreti igram, kot je Fortnite, ki so načrtno narejene tako, da merijo na najbolj primarne instinkte igralcev in povzročajo pravo biološko odvisnost. Nič bolje se nam ne godi, ko uporabljamo čudovite aplikacije in v njih zbiramo zvezdice. Medalje, pokali in simpatične mini nagrade nas spremljajo tudi pri resnih poslovnih opravilih, kot je nakupovanje delnic in digitalnih valut. Takšno trgovanje na telefonu ni nič drugega kot zabavna igra, ki pa ima lahko zelo realne posledice in povzroči povsem enako odvisnost kot igranje rulete ali drugih iger na srečo. Razlika je le v tem, da že imamo zakonodajo, ki državljane vsaj malo ščiti pred slabimi stranmi iger na srečo, a (za zdaj) nimamo nobenih takšnih varoval pred tehnologijo, ki zasvaja, pa naj gre za naprave, digitalne vsebine, igre ali »poigračeno« upravljanje digitalnega posla.
Da bi oblast kmalu posegla na to področje in proizvajalce programja omejila, je želja mnogih, zato so velikani preventivno zadevo vzeli v svoje roke.
Da, Apple in Google v zadnjih letih razvijata rešitve, ki pomagajo, da naprave z njihovim operacijskim sistemom uporabljamo manj, ne več! Že dolgo so v Android in v iOS vgrajene možnosti, da ponoči telefon utišamo, omejimo obvestila in druge impulze, ki nas spodbujajo, da zvečer in ponoči sežemo po telefonu in se potopimo v digitalno omamo. Tako je v iOS od različice 12 vgrajen Screen Time, ki ga lahko uporabimo za samoomejevanje ali pa omejevanje uporabe naprav, ki jih uporabljajo otroci. Google svojo podobno rešitev imenuje Family Link, njene zmožnosti pa so povsem podobne Applovim.
Oba velika proizvajalca operacijskih sistemov mobilnih naprav napovedujeta, da bodo v prihodnjih različicah vključene še dodatne novosti, ki nam bodo pomagale odložiti telefon. Google je tako v Android Q vključil način delovanja Focus, ki pomaga pri tem, da telefon in tablica ponoči postaneta manj mamljiva, saj lahko zaslon spremeni v enobarvnega in omogoča, da lahko preklapljamo med službenim in zasebnim načinom delovanja telefona, ki vsak po svoje preprečujeta motnje v različnih delih dneva. Android Q bo ponujal še več statistike o načinu uporabe telefona, s katerim si bomo lahko pomagali pri razumevanju, koliko časa porabimo na telefonu, kolikokrat ga odklenemo, katera obvestila smo prejeli in katere aplikacije uporabljamo. Tako kot že zdaj za družinske člane omogoča nastavitev časovnih kvot za uporabo nekaterih aplikacij. Ni dvoma, da bo podobna orodja v svoje izdelke vgradil tudi Apple.
Tehnološki velikani so očitno že spoznali, da igre in druge storitve, ki se jim ni mogoče upreti, dolgoročno vseeno niso dober posel, če uporabnikom tako ali drugače škodujejo. Da bi oblast kmalu posegla na to področje in proizvajalce programja omejila, je želja mnogih, zato so velikani preventivno zadevo vzeli v svoje roke. Ni prvič, da varnostna tehnologija prehiteva zakonodajo. Spomnimo se, da so proizvajalci avtomobilov v avtomobile vgrajevali varnostne pasove in vzglavnike, še preden so ti bili obvezni, saj so se na ta način približali željam in potrebam kupcev.
Marsikdo meni, da Apple, Google in ostali niso iskreni in da jih razvijajo s figo v žepu. Vendar v njihovih namenih nima smisla iskati zarot. V poplavi izdelovalcev, ki prežijo na vsako sekundo naše pozornost in iz nje kujejo dobiček, je vsaka skrb, ki jo kažejo tehnološki velikani, le dobrodošla. Mogoče rešitve niso popolne, a na razvoj takšnih tehnologij raje glejmo pozitivno in jih sprejmimo kot prepotrebno pomoč, da se lažje upremo premnogih skušnjavam, ki v digitalnem svetu prežijo na nas.