Sidrišče programov in storitev
Nekoč smo se veliko igrali z virtualizacijo računalnikov znotraj računalnika, ki nam je omogočila brezskrbno zabavo v ograjenem digitalnem peskovniku. Ker je iz nje izšlo precej dobrih in uporabnih izdelkov, so razvijalci začeli razmišljati, kako bi tovrstno dejavnost dodatno optimizirali. Rodil se je Docker.
Docker je odprtokodna platforma, ki omogoča enostavno pakiranje, distribucijo in izvajanje aplikacij z uporabo posebnih digitalnih paketov. Ti so lahkotnejša alternativa virtualnim računalnikom, saj delujejo na istem operacijskem sistemu kot gostitelj ter vsebujejo aplikacije in vse njihove odvisnosti (knjižnice, konfiguracije itd.). Oboje omogoča boljšo izrabo virov in izvajanje aplikacij v različnih okoljih brez težav z združljivostjo. Z drugimi besedami, tradicionalni virtualni računalniki za zagon aplikacij emulirajo celoten operacijski sistem, medtem ko Dockerjevi paketi delujejo neposredno na operacijskem sistemu gostitelja in omogočajo ločevanje aplikacij brez potrebe po dodatnih virtualizacijskih slojih. Dockerjevi paketi delujejo enako ne glede na okolje, v katero jih prenesemo (lokalno, v oblaku, na strežniku itd.), aplikacije pa lahko enostavno podvojimo in porazdelimo obremenitev.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Nekoč smo se veliko igrali z virtualizacijo računalnikov znotraj računalnika, ki nam je omogočila brezskrbno zabavo v ograjenem digitalnem peskovniku. Ker je iz nje izšlo precej dobrih in uporabnih izdelkov, so razvijalci začeli razmišljati, kako bi tovrstno dejavnost dodatno optimizirali. Rodil se je Docker.
Docker je odprtokodna platforma, ki omogoča enostavno pakiranje, distribucijo in izvajanje aplikacij z uporabo posebnih digitalnih paketov. Ti so lahkotnejša alternativa virtualnim računalnikom, saj delujejo na istem operacijskem sistemu kot gostitelj ter vsebujejo aplikacije in vse njihove odvisnosti (knjižnice, konfiguracije itd.). Oboje omogoča boljšo izrabo virov in izvajanje aplikacij v različnih okoljih brez težav z združljivostjo. Z drugimi besedami, tradicionalni virtualni računalniki za zagon aplikacij emulirajo celoten operacijski sistem, medtem ko Dockerjevi paketi delujejo neposredno na operacijskem sistemu gostitelja in omogočajo ločevanje aplikacij brez potrebe po dodatnih virtualizacijskih slojih. Dockerjevi paketi delujejo enako ne glede na okolje, v katero jih prenesemo (lokalno, v oblaku, na strežniku itd.), aplikacije pa lahko enostavno podvojimo in porazdelimo obremenitev.
Dockerjev grafični uporabniški vmesnik je dokaj preprost, a zelo zmogljiv, saj poleg upraviteljskih orodij ponuja tudi dostop do terminala in učnih vsebin.
Docker prenesemo z uradne spletne strani, preprosta namestitev pa je odvisna od izbranega operacijskega sistema (Windows, macOS, Linux). Po namestitvi lahko delovanje preverimo z ukazno vrstico:
docker run hello-world
Če se na zaslon izpiše pozdravno sporočilo, pomeni, da Docker deluje pravilno in lahko nadaljujemo aktivnosti. Z run zaganjamo prenesene pakete, ki ji s spleta prenesemo z ukazom:
docker pull ime_paketa
Seznam aktivnih paketov vidimo z ukazom docker ps, seznam nameščenih z docker images, brišemo pa jih z docker rm id_paketa. Vse našteto lahko počnemo iz sistemske vrstice, kakršen je Terminal na macu ali iz Dockerjevega grafičnega vmesnika.
Za hiter preizkus nameščenega paketa zadostujeta vnos privzetih vrat in klik na dodeljeni spletni naslov »localhost« (če je Docker nameščen na istem računalniku).
Izbire pripravljenih paketov storitev je na zbirališču hub.docker.com res veliko. Za začetek izpostavimo upravitelja gesel Bitwarden (ali Vaultwarden). Tovrstne storitve so v osnovi precej tvegane, saj pomenijo shranjevanje občutljivih podatkov na neznanih strežnikih. Dockerjev paket vse bojazni ovrže in z možnostjo samostojnega gostovanja prepriča o nasprotnem. Ena največjih prednosti Bitwardna je, da nam omogoča popoln nadzor nad podatki, saj jih ni treba shranjevati na oddaljenih strežnikih ali pri tretjih ponudnikih. Prav tako je izjemno prilagodljiv, saj je na voljo na vseh večjih namiznih in mobilnih platformah, poleg tega pa ponuja dober vtičnik za priljubljene brskalnike. Ne škodita niti cenovna dostopnost ter možnost samostojne namestitve na lastnem strežniku ali v Docker okolju. Nameščeni paket najlažje preizkusimo tako, da ga v grafičnem vmesniku zaženemo z gumbom Play, nakar v nastavitvah Optional Setting nastavimo vsaj privzeta vrata (angl. Ports) oziroma vrednost nič za naključno povezljivost. Storitev se zažene, medtem ko nas o vmesnih korakih obvešča v terminalskem načinu. Ko konča, na vrhu izpiše spletni naslov za dostop do odjemalca. S klikom nanj se odpre dežurni spletni brskalnik in v njem začetno okno želenega Dockerjevega paketa.
Sodelovanje, produktivnost in komunikacijo znotraj ekipe izboljšuje Mattermost. Gre za varno in prilagodljivo rešitev za sporočanje, ki lahko samostojno gostuje lokalno ali v oblaku. S tem omogoča popoln nadzor nad podatki in varnostjo, kar je ključno za organizacije, ki želijo zavarovati svojo komunikacijo. Ena izmed največjih prednosti storitve Mattermost je njen centraliziran sistem sporočanja. Uporabnikom omogoča klepet v realnem času prek kanalov, neposrednih sporočil in skupinskih pogovorov. Vsi pogovori so dobro organizirani in arhivirani, kar zagotavlja, da pomembne informacije nikoli niso izgubljene. Poleg tega platforma podpira deljenje najrazličnejših datotek, vključno s slikami in z videoposnetki, s čimer omogoča preprosto sodelovanje pri projektih. Mattermost se povezuje tudi z drugimi priljubljenimi orodji, kar močno poenostavi delovne procese. Mogoča je neposredna povezava z orodji, kot so Jira, Bitbucket in GitHub, kar razvijalcem omogoča, da prejemajo obvestila in posodobitve neposredno v svojem Mattermost okolju. Poleg tega platforma podpira integracijo aplikacij tretjih ponudnikov ter ponuja odprti programski vmesnik API, ki razvijalcem omogoča prilagajanje sistema specifičnim potrebam ekipe. Platforma ponuja šifriranje od pošiljatelja do prejemnika za sporočila in podatke, podrobne nastavitve dostopa ter skladnost z industrijskimi standardi, kot sta GDPR in HIPAA.
Različne vire podatkov grafično najbolje prikažemo z Grafano.
Grafana je platforma za vizualizacijo podatkov, ki omogoča ustvarjanje interaktivnih grafov, tabel in nadzornih plošč za skoraj vsako uporabo. Njena največja prednost je široka podpora različnim virom podatkov. Poveže se lahko s skladišči podatkov, z zbirkami, aplikacijami IoT, vremenskimi postajami, napravami NAS, s strežniki, pametnimi napravami in še veliko več. Ob njeni pomoči lahko spremljamo delovanje svojih sistemov v realnem času in podatke prikažemo na intuitiven način. Tovrstna vizualizacija omogoča hitro odkrivanje težav in optimizacijo delovanja povezanih naprav. Nadzorno ploščo storitve si prilagodimo popolnoma po lastnih željah ne glede na to, ali spremljamo poslovno analitiko, strežnike ali projekte interneta naprav.
Domača oblačna beležnica je kot nalašč za shranjevanje in deljenje zapiskov z občutljivo vsebino.
V današnjem času beleženje zapiskov ni nič posebnega, aplikacij, ki to omogočajo, je na pretek. Nekatere so brezplačne, druge plačljive, med njimi so boljše in slabše, vendar ima večina skupno lastnost – delujejo v oblaku. To pomeni, da so vsi naši zapiski shranjeni na strežnikih zunaj našega nadzora. Tu nastopi Standard News. Samostojna rešitev ponuja nastavitev lastnega strežnika, uporabo spletnega odjemalca in številne prilagojene razširitve. Deluje na vseh namiznih in mobilnih platformah ter učinkovito varuje zasebnost posameznika, hkrati pa omogoča razširljivost in prilagodljivost, kar jo ločuje od večine konkurenčnih rešitev.
Na omrežnih diskih NAS si lahko omislimo tudi plačljivi operacijski sistem unRAID, ki je namenjen naprednejšemu upravljanju Dockerjevih paketov.
Docker uporabniki največkrat naložijo na strežnik NAS, na katerem potem nameščeni paketi delajo, kar jim naročijo. Ko se podamo v ta privlačni svet, hitro ugotovimo, da ima privzeti uporabniški vmesnik (npr. Synology) nekaj prednosti, a hkrati tudi številne omejitve. Med slabostmi so lahko pomanjkljiv pregled nad uporabljenimi diskovnimi razdelki, nezmožnost upravljanja neuporabljenih paketov ali omejitve pri dodeljevanju dostopa do posameznih delov gostiteljskega sistema. Na pomoč nam priskoči Portainer, zmogljiv spletni upravitelj za Docker, ki omogoča polni nadzor nad nameščenimi paketi, ne da bi morali uporabljati ukazno vrstico (CLI). S Portainerjem lahko hitro in enostavno pridobimo podroben pregled nad vsemi diskovnimi polji, omrežji in slikami, upravljamo in razporejamo pakete z naprednimi možnostmi, ki jih privzeti uporabniški vmesnik naprave ne ponuja, dodelimo dostop do specifičnih virov na gostiteljskem sistemu ter upravljamo več Docker gostiteljev z ene nadzorne plošče Portainerja.
Radarr poskrbi, da bo naša večpredstavnostna zbirka vedno polna svežih filmskih izdelkov.
Na omrežni disk NAS uporabniki največkrat namestijo Dockerjev paket Radarr. Ta odprtokodni projekt ponuja popolnoma avtomatiziran sistem za sledenje, prenos in organizacijo filmov, zaradi česar je izjemno priljubljen med navdušenci nad digitalno medijsko zbirko. Če želimo imeti vedno najnovejše filme na dosegu roke, je Radarr prava izbira. Omogoča sinhronizacijo z IMDB, s trakt.tv in z drugimi filmskimi seznami, kjer zgolj z enim klikom zbirki dodajamo nove naslove. Ko je Radarr enkrat pravilno nastavljen, lahko nanj praktično pozabimo, saj sistem sam išče, prenaša in organizira filme, ne da bi morali vsakič posredovati ročno. Res je, da prvotna nastavitev zahteva nekaj časa, saj je treba konfigurirati povezave z drugimi storitvami in definirati pravila za prenos, a ko je vse urejeno, Radarr deluje popolnoma samodejno. Poleg tega omogoča popolno prilagodljivost, od izbire kakovosti videa do integracije z različnimi platformami za upravljanje vsebin. Podobno si lahko za televizijske vsebine omislimo Dockerjev paket Sonarr, za glasbo Lidarr, za knjige Readerr in za žgečkljive videoposnetke Whisparr.
