Slabši večji brat
Prvi Galaxy Note je naprava, ki lebdi nekje med telefonom in tablico. Samsung jih je očitno prodal dovolj, da je blagovno znamko razširili na desetpalčno napravo in tako skuša večopravilnost serije prenesti tudi na večji zaslon.
Zadnji izdelki Samsunga dajejo čutiti, da je njihovo industrijsko oblikovanje že posledica pred kratkim izgubljenega pravnega boja z Applom. Očitno so se pri korejskem izdelovalcu zavedali, da se mora nekaj spremeniti, saj so bile podobnosti z Applovimi izdelki prevelike. Tako Galaxy S III kot Note 10.1 s svojim oblikovanjem skušata odstopati od jabolčnih smernic in to jima tudi uspeva.
Note 10.1 tako tudi na daleč ne deluje kot iPad, saj je na prednji strani rob okoli zaslona bel, obkroža pa ga še siva obroba, na katero sta postavljena dva zvočnika. Slednja poteza je zanimiva predvsem zato, ker večina izdelovalcev zvočnike skriva na zadnjo stran, kjer jih hitro prekrijemo in tako zadušimo glasnost. Žal ta problem ostaja pri Notu, saj sta zvočnika postavljena tako, da enega s palcem pokrijemo takrat, ko tablico držimo v vodoravnem pogledu. Tako smo hitro prikrajšani za stereo zvok, ki je brez prekritja zvočnika pravo doživetje v primerjavi s tablicami, ki imajo mono zvočnik na zadnji strani.
Druga odločitev oblikovalcev je bila uporaba plastike, ki je bila očitno izbrana le na podlagi varčevanja in nižanja končne cene tablice. Če smo v prejšnji številki grajali Lenovovo tablico K1, ker je imela zadnjo stranico narejeno iz občutno prepoceni plastike, je stanje pri Note 10.1 le marginalno boljše. Zadnja stran že tako daje občutek cenenosti, ta pa je še bolj poudarjena, ko tablico primemo v roke. Hoda zadnje stranice je absolutno preveč in je daleč od aluminija iPada/Transformerja Prime ter deluje ceneje kot cenejše Yarvikove androidne tablice. Zadnja stranica v povezavi z zelo poceni plastiko ni dobra popotnica za dolgotrajno trdoživost tablice. To je tudi problem pri priloženem pisalu, ki je obvezna oprema naprav Note. Plastična paličica deluje zelo krhko in je izredno lahka. To ne pomaga takrat, ko hočemo po zaslonu pisati ali risati. Samsung gre pohvaliti, da skuša s priloženim programjem S Note v realnost pripeljati tablični računalnik s peresom, a se zatakne pri pisanju. Označevanje in pisanje kake besede po že narejenem dokumentu je odlično, začenjanje s praznim dokumentom pa je preveč mučno za resno delo. Tako gre za nasprotni problem kot pri pisanju z virtualno tipkovnico, kjer je z ničle lahko začeti in pisati, urejanje dokumentov pa je prevelika muka. Pisalo ima na sredini še dodaten gumb, ki ga držimo takrat, ko hočemo na zaslonu le nekaj pokazati, in takrat pisalo po tablici ne "riše".
Notranjost tablice sledi zadnjim trendom, tako da je pomnilnika krepka 2 GB in vse skupaj poganja štirijedrni procesor pri frekvenci 1,4 GHz. Dodatek, ki je bil do zdaj navzoč večinoma le pri Sonyjevih tablicah, je IR oddajnik, tako da lahko Note deluje tudi kot televizijski upravljalnik. Note je naprava, ki bi morala nameščeni Android 4.0.3 poganjati brez težav. A ko jo vzamemo iz embalaže, ni čisto tako, saj je že premikanje po glavnih zaslonih nekoliko zatikajoče in daleč od maslenosti Nexusa 7. Stanje hitro popravimo tako, da izklopimo vse gradnike (widgete), ki jih je Samsung privzeto postavil na začetni zaslon.
Drugi priboljšek, ki ga Samsung promovira kot večopravilnost na tablici, je možnost uporabe dveh programov hkrati na deljenem zaslonu. Do zdaj na modernih tabličnih računalnikih tega nismo videli in še najbolj zanimivi delujejo prijemi Microsofta na Windows RT. Samsung se je odločil sam programirati delovanje na razdeljenem zaslonu in to se pozna na dva načina. Prvi je ta, da lahko tako uporabljamo samo nekatere Samsungove programe in privzeti androidni brskalnik, kar je ob superiornosti Chroma že minus. Drugi pa je pač to, da Android česa takega (še) ne predvideva. To pomeni, da je bilo treba vse spisati nivo nad Linuxovo osnovo Androida. Tako smo priča počasnemu delovanju in gre v resnici le za navidezno večopravilnost, saj TouchWiz v resnici preklaplja med obema odprtima programoma, le kaže ju hkrati. Večopravilnost je nekaj, kar ljudje, vajeni namiznih operacijskih sistemov, na tablicah večinoma pogrešamo, a to še ne pomeni, da gre za neizogibno pot, po kateri bodo napredovale te naprave.
Samsung s serijo Note brca v smer večopravilnosti, vendar je pri 10.1 vse skupaj dostavil s poceni materiali, posledično slabo izdelavo in toliko TouchWiz navlake, da Android 4.0 pod njegovo težo težko diha. Note 10.1 je tako podpovprečen izdelek, ki izkorišča sloves svojega uspešnega predhodnika in skuša na tablice nerodno vpeljati večopravilnost. Kako narediti robustno tablico iz cenejših materialov, je pokazal že Asus (TF300 in predvsem Nexus 7), tako da lahko Galaxy Note 10.1 mirno preskočimo in počakamo na Samsungov naslednji poizkus v tej smeri.
Samsung Galaxy Note 10.1
Tablični računalnik.
Cena: Pri Mobitelu od 1 EUR dalje, redna prodaja 489 EUR.
Za: Prednja zvočnika ...
Proti: ... ki ju prekrijemo, ko tablico držimo vodoravno, neuporabna večopravilnost.