Slediti čredi ali vztrajati na svojem?

Na tej točki uporaba oblaka ni več zgolj izbira, temveč postaja nuja. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo sprejeti oblak (ter oblačne storitve) in se zavezati k posodobitvi svojega IT-okolja.

Računalništvo v oblaku je že preoblikovalo način poslovanja podjetij, vendar selitve poslovanja v oblak/-e še zdaleč niso končane. Eksplozija oblačnih storitev je spremenila podobo poslovanja podjetij in ne bo kmalu pojenjala. Čeprav družba Cisco verjame, da podatkovni centri v oblaku trenutno že obdelajo kar 94 odstotkov vseh delovnih bremen, je to vendarle težko predstavljivo. Posebej v Sloveniji, kjer ima veliko podjetij računalnike še kar pod pisalnimi mizami ali na njih, strežnike pa zaprte v hlajeni sobi z omarami. Bržkone pa je tudi že najbolj gorečim nasprotnikom računalništva v oblaku postalo jasno, da brez računalniških oblakov v prihodnje ne bo šlo več, saj tudi ponudniki poslovne programske opreme vse hitreje opuščajo klasične licenčne modele in stranke vežejo na naročnine. V najboljšem primeru podjetjem ostanejo t. i. hibridna okolja – torej nekaj pri sebi in nekaj v oblaku, ki so se doslej izkazala za precej uspešno pogruntavščino. V oblaku naj se obdelujejo za poslovanje manj kritična bremena in podatki, za stvari, ki jih ne gre ravnodušno seliti prek medmrežja v računalnik nekoga drugega, pa vseeno poskrbeti »v hiši«. Kaj pravijo trendi?

Vzpon hibridnih IT-okolij in »večoblačnost«

Podjetja se zavedajo, da pri upravljanju podatkov v oblaku ne morejo dolgoročno računati le na eno oblačno platformo ali ponudnika. Pa ne zaradi lastnega poslovanja, to bi verjetno že bilo izvedljivo, temveč predvsem zaradi povezovanja in sodelovanja z drugimi podjetji – partnerji, dobavitelji in nenazadnje strankami, ki morebiti uporabljajo druga/-čna oblačna okolja. Sicer pa velja, da povsem univerzalen oblak ne obstaja, čeprav bi ponudniki podjetja radi prepričali o nasprotnem. Obstajajo le oblačna okolja, ki so bolj ali manj primerna za posamezne naloge. V rokah podjetja pa ostaja, da najde in izbere rešitve, ki so najbolj pravšnje za določeno delo. V nekaterih primerih to morebiti sploh ni oblak, ampak lokalno nameščena rešitev, morebiti celo kakšen star sistem (ki še edini zna opraviti zadano nalogo).

Trend uporabe več oblakov oziroma storitev različnih oblakov je za podjetja vendarle pomirjujoč, saj kaže na to, da je moč podatke in funkcije med posameznimi oblaki ali oblačnimi aplikacijami in storitvami lažje seliti, torej odpravlja skrb, da bi posamezen ponudnik stranko (beri: podjetje) priklenil nase, kot se je to rado dogajalo v preteklosti.

Podjetja se zavedajo, da pri upravljanju podatkov v oblaku ne morejo dolgoročno računati le na eno oblačno platformo ali ponudnika.

Gartner ocenjuje, da je lani že 75 odstotkov srednje velikih in velikih podjetij uporabljalo več kot en računalniški oblak in izvajalo hibridno strategijo na področju IT (nekaj v hiši, nekaj v oblaku). Tudi ugotovitve družbe IDC to potrjujejo, pri čemer analitiki ocenjujejo, da se bo do konca letošnjega leta že več kot 90 odstotkov podjetij zanašalo na hibridni model rešitev v oblaku, ki vključuje lokalne namenske zasebne oblake, več javnih oblakov in namenske platforme.

Izziv zagotavljanja skladnosti v vedno bolj kompleksnem okolju

Širitev IT-okolja navzven seveda poveča kompleksnost okolja, pa čeprav se zdijo oblačne storitve še tako preproste za uporabo in enostavno povezljive. Če integracija ni brezhibna, se lahko kaj hitro pojavijo ozka grla ali mrtve točke, ki kazijo produktivnost. Lahko pa vodijo celo do večjih težav in napak, ki imajo resne posledice, denimo na področju zagotavljanja skladnosti poslovanja. Se mar podatki v oblačni storitvi še hranijo znotraj Evropske unije ali so jo zapustili?

Preglednost v heterogenem IT-okolju postaja pomembnejša kot kadarkoli prej, saj je transparentnost delovanja in rabe podatkov zagotovilo, da lahko organizacije dosežejo enako raven vpogleda na vseh področjih, v različnih primerih in platformah, brez vrzeli.

Na preizkušnji pa ni le skladnost z zakonodajo in/ali regulativo. Morebitne slepe pege hibridnih IT-okolij bi kaj hitro lahko izkoristili kibernetski napadalci. Zasebnost in varnost podatkov se že vrsto let navajata kot glavni oviri za vseobsežno sprejetje oblaka v podjetjih, uvedba dodatne infrastrukture v to mešanico pa zadeve še dodatno zaplete.

V oblak zaradi prihrankov

Ko podjetja vprašate, zakaj poslovanje delno ali v celoti selijo v oblak, je prvi odgovor skoraj vedno enak – zaradi prihrankov. Načrtovanih, želenih, doseženih, iluzornih ali pa nikoli videnih. Po podatkih Gartnerja bodo prihodki ponudnikov storitev javnega oblaka na globalni ravni letos narasli za 17 odstotkov, na 266,4 milijarde evrov. Rekordnih 60 odstotkov organizacij bo letos uporabljalo upravljane storitve zunanjega ponudnika v oblaku, pri čemer je ta delež še leta 2018 znašal le 30 odstotkov. Zmaga računalništva v oblaku v poslovnem svetu ni več sporna.

Vse težje pa je slepo zaupati obljubam ponudnikov oblačnih storitev, da bodo podjetja z njihovo uporabo prihranila bajne zneske. V enačbah, ki se uporabljajo za izračun prihrankov, pogosto marsikaj manjka. Številna podjetja so namreč negativno presenečena, ko prejmejo račune za oblačne storitve – ker so ti bistveno višji od pričakovanj. Pa saj smo vklopili samo to ali ono, naložili le toliko … Zveni znano?

Ko podjetja vprašate, zakaj poslovanje delno ali v celoti selijo v oblak, je prvi odgovor skoraj vedno enak – zaradi prihrankov.

Decentralizirani model porabe IT-virov (beri: računalništvo v oblaku) je eksponentno zvišal stroške podjetij, pogosto brez kakršnegakoli ustreznega nadzora, ki bi lahko takšne podražitve preprečil oziroma vsaj omejil. Podjetjem postaja jasno, da bodo morala začeti nadzorovati stroške v oblaku, ko bo uporaba naraščala, racionalizirati izdatke in zmanjšati podvojeno porabo ali znižati nepotrebne režijske stroške.

Ker imajo različne storitve v oblaku in hibridne storitve različne modele oblikovanja cen in zaračunavanja, se lahko stroški spreminjajo iz meseca v mesec. Njihovo napovedovanje je težka naloga. Če so bili prej informatiki skrbniki sistemov in aplikacij ter naprav v podjetju, bodo po novem postali pazniki – pazili bodo, da zaposleni ne bi po nepotrebnem v oblaku naklikali in porabili preveč.

Pa še vedno utegne to biti zanje prevelik zalogaj, kar se že pozna pri ponudbi na trgu. S tem, ko podjetja premikajo svojo infrastrukturo v oblak, se oblikujejo specializirana podjetja, katerih poslanstvo je prav to – najti najboljšo kombinacijo SaaS, PaaS in IaaS za izpolnjevanje (posebnih) primerov rabe in reševanje izzivov podjetij, ko gre za rešitve v oblaku. Medtem ko je ponudnik oblačne storitve odgovoren za zagotavljanje infrastrukture v oblaku, kot so strežniki za obdelavo in shranjevanje podatkov, bodo ti novi zunanji izvajalci skrbeli za posebne potrebe, kot so spremljanje, kaj se dogaja s podatki, vpogled v delovanje storitev pa tudi uvajanje naprednejših rešitev, kot so tehnologije umetne inteligence, rešitve s področja interneta stvari ...

Ti zunanji partnerji bodo morali imeti odličen vpogled v delovanje računalništva v oblaku in z njim povezanih tehnologij, pri čemer bodo element strojne opreme in osnovnih storitev prepustili ponudnikom (npr. družbe AWS ali Microsoft), vendar bodo dobro obveščeni o tem, kako storitve iz oblaka kar najbolje izkoristiti in povezati. Svojo dodano vrednost in račune strankam pa bodo upravičili tako, da bodo v hibridnem ali večoblačnem okolju zasnovali arhitekture, ki bodo uresničevale vse posebne potrebe podjetij ali vsaj večino.

Premik k tehnologiji na zahtevo

Ko bodo stroški pod nadzorom, bodo imela podjetja na voljo več prihodkov, da bodo lahko izkoristila prednosti novih rešitev, ki jim obljubljajo, da bodo kos njihovim specifičnim izzivom (ali pa vsaj panožnim). S tem, ko bodo rešitve in inovacije postale dostopnejše širšemu občinstvu in zahtevale nizko krivuljo učenja za uporabo (npr. novi vmesniki, s katerimi bo programiranje spominjalo na sestavljanje legokock), bomo dosegli, da bo tehnologija postala še bolj demokratična in vseprisotna. Vloga oblaka bo, da jo naredi dostopno na zahtevo.

Medtem ko se bodo podjetja navduševala nad prednostmi strojnega učenja, umetne inteligence in avtomatizacije ter jih začela uvajati v poslovanje, bodo hitro opazila nove vrzeli – predvsem kadrovske. Potrebe po ekipah podatkovnih znanstvenikov bodo vse večje in te vrzeli ne bo mogla zapolniti nobena ponudba računalništva v oblaku.

Oblak nikakor ni slaba stvar, nasprotno, je verjetno nekaj najboljšega, kar se je računalništvu lahko zgodilo. Prav s tem, da v nekaj letih ne bo več podjetja, ki ne bi uporabljalo storitve iz oblaka, kaže, da mu je uspelo izkoristiti svoj izjemni potencial in ustvariti veliko praktične vrednosti. Prva velika zmaga je že tu – podjetja vseh velikosti, predvsem pa to velja za manjša podjetja, lahko po zaslugi oblaka dostopajo do infrastrukture, ki si je sama ne bi mogla nikoli privoščiti (npr. zgraditi lastnega podatkovnega centra).

Podjetja, ki imajo lastne oddelke IT, danes že precej dobro razumejo novo hibridno realnost. In znajo izkoriščati prednosti tehnologij na zahtevo. Nasvet je zato banalno preprost: bodite na tekočem s trendi računalništva v oblaku in (če še niste) začnite razmišljati o selitvi poslovanja v oblak, da boste vsaj v koraku s tekmeci. V »čredi« pa se lahko tudi hitreje razvijete v najmočnejše predstavnike …