Slika na platnu
Zmogljivost lahkih projektorjev se že nekaj let strmo povečuje: kakovost slike je čedalje boljša, slika postaja vedno svetlejša, projektorji pa vse manjši in tišji. V zadnjem letu so se dovolj znižale tudi cene, tako da lahko projektorji več kot uspešno tekmujejo s televizijskimi sprejemniki srednjega cenovnega razreda.
Od našega zadnjega preizkusa projektorjev sta minili že več kot dve leti in napredek je po tako dolgem času seveda več kot očiten. Razlike v primerjavi z dve leti starejšimi modeli so še najmanjše pri zunanjih merah projektorjev. Najmanjši modeli so bili že takrat več kot dovolj majhni za prenašanje v torbici poleg prenosnika, z maso okoli enega kilograma niso preveč prispevali k skupni teži torbe. Nekoliko večje so razlike pri prikazani sliki. Ta je danes precej svetlejša kot pri primerljivem projektorju izpred dveh let. Sodobne žarnice so ob isti velikosti precej močnejše, to pa izdelovalcem projektorjev omogoča izdelavo kompaktnih modelov, ki se po svetlobnem toku lahko merijo s precej večjimi starejšimi modeli.
Zlati Monitor
Projektorje smo razdelili v dva razreda: v prvem smo zbrali modele, ki projicirajo sliko s stranicami v razmerju 4 : 3, medtem ko so v drugem razredu širokokotni projektorji s stranicami v razmerju 16 : 9. Posebno pozornost smo posvetili najmanjšim modelom, ki jih prenašamo okoli.
Med projektorji s stranicami v razmerju 4:3 se je najbolje odrezal Panasonic PT-LB20NTE. Gre za projektor, ki se dobro obnese tudi v svetlejših prostorih, namenjen pa je predvsem poslovni rabi, saj je nekoliko šibkejši pri predvajanju videa. Njegova odlika je tudi dobra opremljenost z vmesniki, saj ima med drugim tudi vmesnik WLAN. Če projiciramo na večje razdalje in je prostor zelo svetel, bolj priporočamo projektor MediaVision AX5350, ki ga poleg svetle slike odlikuje tudi dolga življenjska doba žarnice.
Med projektorji s sliko v širokem formatu se je najbolje odrezal Hitachi PJ-TX100. Gre za LCD projektor z ločljivostjo kar 1280 × 720 pik, ki ga odlikujeta tudi dokaj ugodna cena in svetla slika. Po kakovosti slike in po tehničnih značilnostih mu je skoraj enakovreden Panasonic PT-AE700, ki pa je kar precej dražji.
Med najmanjšimi modeli je zmagovalec projektor Optoma EP729. Gre za najmanjši in najlažji projektor na preizkusu (tehta manj kot kilogram), ki pa se vseeno lahko pohvali z dokaj svetlo sliko, ki je dobro razločna tudi v nezatemnjenih prostorih, omogoča pa veliko fleksibilnost pri postavitvi. Nekoliko vež zmožnosti ponujajo projektorji podjetja Plus, ki pa so večji in težji pa tudi dražji.
LCD, DLP, LCOS
Pri projektorjih imamo na voljo več med seboj tekmujočih tehnologij za prikaz slike, na trgu pa sta se uveljavili dve: LCD in DLP. Tehnologija LCOS je dokaj nova, v svojih izdelkih pa jo uporablja le nekaj izdelovalcev, tako da zaenkrat še nima pomembnega tržnega deleža.
Tehnologija LCD je najstarejša. Osnova običajnega projektorja LCD so trije zaslončki LCD z barvnim filtrom: po eden za rdečo, zeleno in modro barvo. Zasloni LCD se zelo podobni tistim v LCD monitorjih, le da so veliko manjši. Vsak zaslon ima ločljivost, ki je enaka osnovni ločljivosti projektorja. Zaslon je od zadaj osvetljen z močno halogensko žarnico, s prižiganjem in ugašanjem pik na zaslonih pa določeno piko na projicirani sliki prižgemo, ugasnemo ali obarvamo z določeno barvo. Prizma poskrbi, da se svetloba, ki prehaja skozi vse tri zaslončke, združi v skupen žarek, z lečami pa potem sliko projiciramo na zaslon.
Pri tehnologiji DLP za prikaz slike na zaslonu skrbi čip, na katerem so nameščena drobna zrcalca. Vsako predstavlja eno piko, ki jo prikazujemo na platnu. Žarnica sveti neposredno na zrcalca, logika na čipu pa s premikanjem zrcal poskrbi, da vsako zrcalce posebej svetlobo odbije skozi objektiv ali pa ne, v skladu s sliko, ki jo želimo prikazati. Zmogljivejši projektorji DLP imajo po tri čipe; vsak skrbi za eno barvo, svetloba, ki se odbije od čipov, pa je nato združena in projicirana dalje podobno kot pri projektorjih LCD. Pri projektorjih nižjega in srednjega cenovnega razreda pa je čip DLP samo eden. Pred odbojem od zrcal zato svetloba z žarnice preide še skozi prosojno vrteče se barvno kolo, ki ima tretjine obarvane v eni izmed osnovnih barv. Projektor tako v zelo hitrem zaporedju riše sliko na zaslonu za vsako barvno komponento posebej, zaradi hitrosti vrtenja kolesa pa sliko vidimo kot enotno barvno sliko. Večina današnjih projektorjev ima poleg treh osnovnih barv še belo obarvan (oz. prosojen) del, ki poskrbi za nekoliko svetlejšo sliko. Ker imajo projektorji DLP navadno samo en čip, LCDji pa tri zaslončke, so DLPji načeloma manjši od primerljivih projektorjev LCD, tako da so bolj ali manj vsi projektorji v najmanjšem velikostnem razredu vrste DLP.
Vsaka izmed tehnologij ima svoje prednosti in slabosti, resnici na ljubo pa moramo priznati, da razlike dandanes niso niti približno tolikšne kot včasih, saj so izdelovalci iz obeh taborov dosegli kar precejšen napredek in odpravili večino najhujših očitkov. V preteklosti je bila ena izmed poglavitnih prednosti tehnologije LCD boljši prikaz barv. Zaradi belega dela na kolesu pri DLP projektorjih so bile barve manj polne in žive, slika pa svetla, tako da je delovala izprano. Pri poslovnih predstavitvah to ni tako pomembno, je bila pa zato slika pri predvajanju videa in fotografij precej slabša. Izdelovalci DLPjev so težavo rešili tako, da so na vrteče se kolo dodali več barv: poleg rdeče, zelene in modre ima tako večina DLP projektorjev, mišljenih za domači kino, še nekaj dodatnih barv (pogosto temno zeleno in rumeno), belega dela pa ni več. Slika je zato nekoliko temnejša, vendar barvno precej polnejša, in DLPji lahko po tej prvini tekmujejo z LCDji.
Projektor iz domače delavnice
Kljub temu da se projektorji nezadržno cenijo, je cena povprečnega projektorja za številne uporabnike še vedno previsoka. Kot na vseh področjih tudi pri avdio/video napravah velja, da lahko iznajdljivost in nekaj ročnih spretnosti prihrani marsikateri tolar. Mojstri so tako v spletu že pred časom predstavili načrt, po katerem si lahko tisti s plitkejšim žepom projektor sestavijo kar sami.
Projektorji za projiciranje slike uporabljajo prosojne LCD zaslončke ali DLP čip, za oboje pa velja, da so zelo majhni. Zasloni LCD monitorjev so po načinu delovanja enaki zaslončkom v LCD projektorjih, le da so večji. Prvi korak k izdelavi projektorja je tako nakup primernega zaslona LCD. Zaslon 15-palčnega LCDja je po velikosti skoraj enak listu A4, njegova ločljivost 1024 × 768 pik pa je pri projektorjih nižjega in srednjega cenovnega razreda že nekakšen standard. Uporabimo lahko zaslon iz starega monitorja, tudi če ta prikazuje že precej temno sliko, saj potrebujemo le LCD zaslon, brez osvetlitve. V trgovinah z elektroniko lahko kupimo tudi nove zaslone brez ohišja, resda pa je v tem primeru treba odšteti nekaj več denarja, kot če kupimo star, skoraj neuporaben monitor. Zaslon LCD bo služil kot vir slike, ki jo želimo projicirati na platno.
Grafoskopi se lahko pohvalijo z zavidljivo svetlostjo in poceni vzdrževanjem, saj so žarnice precej cenejše kot tiste za projektorje.
Grafoskopi so bili še do nedavna sestavni del vsake šolske učilnice, v zadnjem času pa njihovo nalogo prevzemajo prav digitalni projektorji. Rabljen grafoskop zato stane le nekaj deset tisočakov. Ob tem velja omeniti, da večina starejših grafoskopov kot vir svetlobe uporablja navadne halogenske žarnice, te pa so zelo poceni. Žarnica z močjo okoli 400 W zadostuje za svetlobni tok 3500 Lm. Ker je večina grafoskopov namenjena projiciranju folij velikosti A4, je 15-palčni LCD zaslon ravno pravih mer za namestitev na grafoskop.
LCD zaslon vzamemo iz ohišja monitorja (če smo kupili samo zaslon, ta korak seveda preskočimo). Paziti moramo na elektroniko monitorja, saj brez pravilno povezanega VGA priključka zaslona ne moremo priključiti na vir slike. Zaslon nato namestimo kakšen centimeter nad stekleno površino grafoskopa, pri tem pa moramo poskrbeti za hlajenje tako zaslona kot grafoskopa, saj v nasprotnem primeru "projektor" zaradi pregrevanja ne bo deloval pravilno ali pa sploh ne. Pozorni moramo biti na namestitev plošče s tiskanim vezjem, ki skrbi za nadzor nad zaslonom; na njem sta priključka za napajanje in vir slike. Zaslon nato samo priključimo na vir napajanja in slike, seveda pa moramo na napajanje priključiti tudi grafoskop. Napravo namestimo na primerno mesto in sliko že lahko projiciramo na platno.
Zaslon odsluženega LCD monitorja omogoča izdelavo uporabnega in poceni projektorja.
Tako sestavljen projektor naj bi v praksi po kakovosti prikazane slike tekmoval s pravimi projektorji, seveda pa je kakovost slike odvisna tako od zmogljivosti in ohranjenosti LCD zaslona kot tudi od grafoskopa. Z nastavljanjem lastnosti grafične kartice lahko točnost prikazanih barv še izboljšamo. Najpodjetnejši pa si lahko izdelajo tudi ohišje, namenjeno projektorju, ki bo poskrbelo za privlačnejši videz in lažje prenašanje naprave.
Več nasvetov in podatkov o tem, kako izdelati lasten projektor, najdete v spletu, kjer so dostopni tudi podatki o tem, kateri zasloni so najprimernejši za namestitev na grafoskop in na kaj je treba paziti pri načrtovanju in sestavljanju.
LCDji so tudi nekoliko boljši po svetlobnem toku - LCD projektor načeloma projicira svetlejšo sliko od DLPjev z enako zmogljivo žarnico. Zato so LCDji pogosteje namenjeni uporabi v svetlih prostorih, kot so predavalnice in sejne sobe, ker pri projiciranju prostora pogosto ne moremo zelo zatemniti.
Slabosti LCDjev so pomembnejše pri prikazu videa kakor pri poslovni rabi. Pri LCDjih so posamezne pike precej bolj razločne kakor pri DLP projektorjih. Slika je zato pri prikazu z LCDjem bolj zrnata, gibanje pa deluje manj zvezno kakor pri DLPjih. Druga slabost LCD projektorjev je viden razmik med pikami, zaradi katerega se nam zdi, kakor da bi sliko projicirali skozi gosto mrežo. Obe napaki sta bili dokaj moteči v preteklosti, ko je večina projektorjev imela nižje ločljivosti, danes, ko je standardna ločljivost za LCD projektor nižjega cenovnega razreda 1024 × 768 pik, pa sta napaki precej manj opazni. Se pa še vedno pojavljata, če projektor uporabljamo za projekcije z večjimi diagonalami, saj z večanjem diagonale obe napaki čedalje bolj poudarjamo.
Tretja napaka projektorjev LCD je prikaz črne barve. Zaradi načina prikaza slike namreč DLPji precej laže prikažejo črno barvo, zato imajo projektorji DLP na papirju in v praksi precej večje kontrastno razmerje od LCDjev. To je zelo pomembno pri prikazu temnejših prizorov na videoposnetkih in fotografijah, ki so pri LCDjih navadno manj razločne kot pri projektorjih DLP. V zadnjem času so tudi izdelovalci projektorjev LCD naredili velik korak naprej in deklarirana kontrastna razmerja nekaterih projektorjev LCD so že precej blizu tistim pri DLPjih, a se v praksi izkaže, da po tej lastnosti DLPji še vedno dokaj očitno vodijo. Seveda pa gre spet za podatek, ki v dobro osvetljenih predavalnicah in sobah skoraj ni pomemben, saj je v takih prostorih dejansko kontrastno razmerje pri projektorjih obeh vrst prav neugledno nizko v primerjavi z deklariranimi podatki.
Težava pri projektorjih LCD je tudi poslabšanje kakovosti LCD zaslonov po nekaj tisoč urah delovanja. Lahko (ne pa vedno, saj gre za proces, odvisen do precej dejavnikov) se namreč zgodi, da z leti slika pri zaslonih LCD postaja manj kontrastna in barvno čedalje bolj odstopa od dejanske slike, ki jo želimo prikazati. Resnici na ljubo gre za dolgotrajen proces, ki pa ga neprimerna zasnova in raba (npr. pregrevanje zaradi neočiščenega zračnega filtra) lahko pospešita.
Tudi projektorji DLP imajo "zanimivo" slabost, ki pa jo opazijo le redki - mavrični učinek. Pokaže se pri ljudeh, ki projicirano sliko vidijo kot hitro menjavajoče se zaporedje slik v osnovnih barvah, ker se v njihovih možganih slika ne združi v skupno sliko. Napako so izdelovalci najprej omilili tako, da so pospešili vrtenje kolesa za 2x (s 3600 na 7200 vrtljajev na minuto); tako se slike vrstijo dovolj hitro, da tudi občutljivejši ne opazijo mavričnega učinka, veliko DLP projektorjev za domači kino pa ima vsako izmed osnovnih barv na kolesu po dvakrat (to se v praksi pokaže enako, kot če bi kolo zavrteli dvakrat hitreje). Pri teh projektorjih je mavrični učinek neopazen in ne povzroča motenj pri gledanju.
Omenili smo tudi tehnologijo LCOS, ki pa (zaenkrat) še ne tekmuje z obema prevladujočima standardoma za prikaz slike. Pri projektorjih LCOS tekoči kristali niso med dvema steklenima ploščama, temveč na površini čipa, prevlečenega z aluminijem, čip pa s prižiganjem in ugašanjem pik poskrbi za to, da se svetloba v določeni piki bodisi odbije od aluminijaste plasti ali pa ne. Barve lahko prikažemo s tremi čipi LCOS (kot pri projektorjih LCD) ali pa z enim čipom in vrtečim se kolesom (kot pri projektorjih DLP). S čipi LCOS veliko laže dosežemo večje ločljivosti kakor pri LCDjih in DLPjih, projektorji so manjši od LCDjev in se po merah in teži lahko kosajo z DLPji. Projektorji LCOS so zaenkrat še redki, verjetno pa bo tehnologija postala bolj priljubljena pri izdelovalcih z večanjem ločljivosti projektorjev, saj so projektorji LCOS z veliko ločljivostjo cenejši od LCDjev in DLPjev s primerljivo ločljivostjo.
4 : 3 ali 16 : 9?
Današnji projektorji se razlikujejo tudi po tem, ali ima slika v njihovi osnovni ločljivosti stranice v razmerju 4 : 3 ali 16 : 9? Odločitev o tem, ali želimo širokozaslonski ali navaden projektor, je pomembnejša, kot si mislimo, odvisna pa je predvsem od tega, za kaj bomo projektor uporabljali.
Razmerje stranic 4 : 3 je danes bolj razširjeno: vse televizijske postaje pri nas, skoraj vse evropske televizijske postaje in precej televizij po svetu oddaja sliko s takšnim razmerjem stranic. Če smo si projektor kupili predvsem za gledanje televizijskega signala in vsebin, ki so bile v originalu namenjene televiziji (prenosi tekem, DVDji z dokumentarci in TV serijami ipd.), je smotrnejši nakup projektorja z razmerjem stranic 4 : 3. Slabost projektorjev z razmerjem 4 : 3 se pokaže pri sliki širšega formata. V tem primeru se moramo sprijazniti z manjšo diagonalo dejanske slike, nad njo in pod njo pa sta črna pasova, ki pa zaradi tega, ker je platno na tem mestu še vedno osvetljeno, nista povsem črna in lahko zmanjšata užitek pri gledanju.
Prihajajoči digitalni televizijski standard HDTV predpisuje, da ima slika razmerje stranic 16 : 9. Če želite biti pripravljeni na digitalno televizijo (ta se sicer čez lužo uveljavlja precej hitreje kot v Evropi), morate poseči po projektorju z ločljivostjo, pri kateri so stranice v razmerju 16 : 9. Tak projektor je tudi primernejši za predvajanje filmov na DVDjih (ti so večinoma v širokozaslonskem formatu). Resnici na ljubo je kar precej filmov posnetih v še širšem formatu, kot je 16 : 9 (1,78 : 1) - Hollywood je precej stvaritev posnel z razmerjem stranic 2,35 : 1; pri gledanju teh filmov smo še vedno obsojeni na črna pasova ob zgornjem in spodnjem robu.
Pri prikazovanju vsebin v razmerju 4 : 3 na projektorjih 16 : 9 imamo na voljo več možnosti: najpreprostejša je ta, da imamo na levi in desni črn rob. Večina projektorjev pa zna sliko raztegniti po širini, s čimer dobimo sliko na celotni površini projekcije, vendar se moramo sprijazniti z nekaj deformacije.
Obilica vmesnikov
Večina projektorjev ima na voljo celo vrsto vmesnikov za priklop virov slike, tehnično manj podkovani uporabniki pa navadno izberejo prvega, pri katerem se prikaže slika. Ker kakovost slike pri vseh vmesnikih ni enaka, razlike so lahko včasih celo zelo velike, se splača malo poglobiti v priključke, ki jih imamo na voljo, in izbrati najprimernejšega glede na vir slike.
Če na projektor priključimo računalnik, je izbira lahka. Najpogosteje bomo projektor in računalnik povezali prek vmesnika VGA, ki ga uporabljamo tudi za priklop računalniškega monitorja. Če ima računalnik priključek DVI in je ta vgrajen tudi v projektor, je boljša izbira od vmesnika VGA, žal pa večina prenosnikov, ki se s projektorji pogosteje uporabljajo kakor namizni računalniki, nima DVI izhoda.
Za video naprave imamo navadno na voljo tri vmesnike: kompozitnega, S-video in komponentnega. Pri prvem gre za standardni priključek RCA (činč), prek katerega prenašamo video signal. Po enem paru žic se prenaša tako podatek o svetlosti kot o barvah. Priključek S-video ponuja nekoliko kakovostnejšo sliko, sam vmesnik pa ima štiri kontakte, tako da je barvna informacija ločena od svetlosti, zato prihaja do manj motenj pri reprodukciji slike iz signala. Komponentni priključek je zaenkrat še dokaj redko rabljen, sestavljajo pa ga trije priključki RCA. Ker se slika prenaša po treh parih žic namesto po enem, je razlika v kakovosti prikazane slike v primerjavi s kompozitnim priključkom precej opazna. Komponentni izhod imajo nekateri DVD predvajalniki in HDTV televizijski sprejemniki.
Najmanjši projektorji na ohišju pogosto nimajo dovolj prostora za vse vmesnike, ki jih podpirajo, zato se nekateri priključki podvajajo na enem vmesniku. Pogosto se zgodi, da VGA vhod rabi tudi kot komponentni vhod in vmesnik VGA s posebnim kablom razdelimo na tri RCA priključke, ki jih potrebujemo za prenos komponentnega video signala.
Najnovejši priključek, ki naj bi v prihodnje počasi nadomestil vse preostale video priključke, se imenuje HDMI (High Definition Multimedia Interface). Gre za standard, ki se bo verjetno uveljavil skupaj z digitalno televizijo HDTV, poleg slike v digitalni obliki pa zmore prenašati tudi osemkanalni zvok v visoki kakovosti. Prenos slike prek vmesnika HDMI je združljiv s prenosom slike prek vmesnika DVI, tako da so za nekatere projektorje na voljo pretvorniki, ki omogočajo priklop naprav z izhodom HDMI na DVI vhod projektorja, vendar pa v tem primeru ne moremo po istem kablu prenašati tudi zvoka, saj vmesnik DVI tega ne podpira.
Projektorja malo drugače
Projektor navadno nameščamo na drugi konec sobe, kot so postavljene avdio/video komponente in zvočniki. Posledica tega je zmeda kablov po vsej sobi. Kable lahko seveda skrijemo v kanale ali, če potrebne povezave načrtujemo že med gradnjo, celo namestimo v zid, pa vendar se še vedno pogosto zgodi, da se moramo sprijazniti z estetsko neprivlačnim povezovanjem projektorja z viri slike.
Eden izmed elegantnejših odgovorov na tovrstne težave je Hewlett-Packardov projektor ep9012 Instant Cinema Digital Projector. Gre za enega večjih in težjih projektorjev za domačo rabo na trgu, saj v širino in dolžino meri okoli pol metra, v višino pa le malo manj, tehta pa kar 10 kilogramov. Podroben pogled v značilnosti naprave razkrije, da za tako veliko težo ni odgovoren samo projektor, saj ima ep9012 v ohišje vgrajenih kar nekaj dodatkov. Tako je v napravo že vgrajen DVD predvajalnik, ob straneh pa par 15 W zvočnikov s 30 W globokotoncem. Gledanje filmov DVD je tako možno brez priklapljanja dodatnih naprav - potrebujemo samo električno vtičnico.
Ločljivost ep9012 je "le" 800 × 600 pik na palec, vendar to za projektor, namenjen predvsem gledanju filmov z DVDjev (ti imajo običajno ločljivost 720 × 576 pik), povsem zadostuje. Svetlobni tok je 840 Lm, kontrastno razmerje pa 1600 : 1. V praksi se je izkazalo, da je slika dobra v temnih prostorih, medtem ko je za projiciranje v svetlejših prostorih žarnica prešibka. Barve so izrazite, tudi črna. HPjev velikan se sicer ne more pohvaliti s povsem neslišnim delovanjem, vendar bosta zvok ventilatorjev večinoma preglasila vgrajena zvočnika, ki jima pri basih dokaj dobro pomaga globokotonec. Zvok se seveda ne more primerjati z ločenim sistemom zvočnikov, bo pa povsem zadovoljil manj zahtevne uporabnike, zahtevnejši pa imajo seveda še vedno možnost priklopa zunanjih zvočnikov.
HP ep9012je več kot primerna rešitev za predvajanje filmov DVD na mestih, kjer nimamo možnosti fiksne namestitve projektorja. Za lažje prenašanje bi mu koristile nekoliko vitkejše obline in manjša teža, za uporabo v svetlejših prostorih pa nekoliko zmogljivejši svetlobni tok.
Pri namestitvi projektorjev pa težav ne povzročajo samo kabli, temveč tudi ovire med projektorjem in platnom, ki mečejo senco na projicirano sliko in tako onemogočijo projiciranje. V takih primerih je dobrodošel NECov posebnež WT610. Njegovega predhodnika smo opisali že lani oktobra, gre pa za projektor z zelo širokim kotom projiciranja. To doseže s pomočjo večkratnega zrcaljenja slike prek konkavnih zrcal, ki omogočajo, da projektor že na razdalji dobrih 6 cm od platna projicira sliko z diagonalo 101 cm, na največji razdalji, 65 cm od zaslona, pa je velikost slike že dobrih 250 cm. Projektor je tako namenjen prostorom, v katerih projiciranje na daljavo ni mogoče, kljub temu pa potrebujemo dokaj veliko diagonalo zaslona.
Po lastnostih se WT610 uvršča med zmogljivejše izdelke: ločljivost čipa DLP je 1024 × 768 pik, svetlobni tok naj bi bil kar 3500 lumnov, prav tako je visoko tudi kontrastno razmerje: 3500 : 1. Visoke številke je naprava opravičila tudi v praksi: projektor se je dobro izkazal tudi v osvetljenem prostoru, slika je bila svetla in dobro razločna. Tisti s tresočimi rokami bodo imeli težave z nastavljanjem slike - zaradi načina projiciranja že vsak najmanjši premik zrcal povzroči precejšen premik slike na platnu, tako da je natančna nastavitev položaja slike nekoliko težja kot pri običajnih projektorjih. Nekoliko slabše se WT610 obnese pri predvajanju videoposnetkov, vendar temu navsezadnje niti ni namenjen. Zmogljivosti projektorja lahko razširimo s karticami PCMCIA.
WT610 med preizkušenimi modeli nima tekmeca. Po njem bodo z veseljem segli vsi, ki si želijo veliko diagonalo projicirane slike na čim krajši razdalji projektorja od platna, kot pri vseh posebnežih pa moramo tudi pri njem vzeti v zakup nekoliko višjo ceno.
Platno je pomembno
Ob nakupu projektorja se večina odloči tudi za nakup platna. Ker je cena projektorja v primerjavi s platnom navadno precej višja, večina nakupu platna ne posveča večje pozornosti, kljub temu pa lahko s premišljeno izbiro platna precej izboljšamo tako kakovost prikazane slike kot sam občutek pri gledanju projekcije.
Prvi korak pri izbiri platna je odločitev o tem, kako in kje bo platno nameščeno. Prenosna platna so navadno obešena na poseben stativ, vse skupaj pa lahko zložimo na velikost, primerno za prenašanje naokoli. Ker je stativ takrat, ko platna ne potrebujemo, skoraj zagotovo v napoto, platno pa zaradi prenosljivosti tudi težko namestimo vsakič na povsem enak položaj glede na projektor, moramo sliko vsakič nastaviti ročno, tako da ta platna niso najprimernejša za kraje, kjer se projektor pogosteje uporablja.
V tem je najboljše razmerje med ceno in praktičnostjo pri zidnih ali stropnih platnih s kaseto, v katero platno navijemo, ko ga ne uporabljamo. Spuščanje in dviganje platna je lahko ročno ali motorizirano.
Če je projekcija stalna, se lahko odločimo za nezložljivo platno, vpeto v okvir. Če imamo na voljo dovolj velik nezakrit zid, lahko zid prebarvamo s posebno odbojno barvo. Odbojne lastnosti tako prebarvanega zidu so v praksi sicer malenkost slabše od namenskih platen, je pa zato (raven) zid povsem miren (platno težko povsem fiksiramo, da se niti najmanj ne premika) in zato omogoča enakomernejšo in ostrejšo sliko.
Po izbiri načina montaže platna se moramo odločiti, kolikšno površino naj ima platno. Na to izbiro vpliva predvsem to, ali bomo sliko projicirali v zatemnjeni sobi ali pa bo prikazana v svetlem prostoru. Na voljo so platna, ki povečajo kontrast ali svetlost prikazane slike in tako izboljšajo prikaz, ko prostora ne moremo povsem zatemniti oz. projektor ne more prikazati povsem črne barve. Če je prostor temen, lahko užitek pri gledanju zmanjša odboj svetlobe od platna - v tem primeru se lahko odločimo za platno z manj odbojno površino.
Pomembno je tudi, v kakšnem prostoru projiciramo. Če je prostor širok, moramo poseči po platnu, ki omogoča večjo kotno vidljivost (taka platna imajo navadno manj odbojno površino). V ozkih in dolgih prostorih, kjer so nekateri gledalci zelo oddaljeni od platna, kotna vidljivost navadno ni tako pomembna, zato pa moramo postaviti dovolj veliko platno, da bodo tudi v zadnjih vrstah razločno videli projekcijo.
Pomembno je tudi, kaj bomo projicirali. Za domači kino je navadno bolje, če se odločimo za sivo platno namesto belega. Ta manj odbijajo svetlobo, obenem pa izboljšajo kontrast. Bela platna so bolj priljubljena v predavalnicah, saj je slika na njih svetlejša, barve pa so nekoliko pravilnejše.
Naslednji korak je izbira razmerja stranic. Na voljo so platna z razmerjem 4 : 3, 16 : 9 in kupom drugih razmerij (pogosta so tudi kvadratna platna). Za poslovno rabo so primernejša platna z razmerjem 4 : 3, pri domačem kinu pa je izbira odvisna od tega, ali pogosteje gledamo vsebine z razmerjem 4 : 3 ali 16 : 9, izbor pa je seveda odvisen tudi od projektorja in razmerja stranic projekcije.
Na koncu se moramo odločiti še, kako velik zaslon potrebujemo. Strogih pravil o tem, kako veliko projekcijo naj imamo, načeloma ni, priporočljivo pa se je držati naslednjih pravil:
Priporočljivo je, da najprej kupimo projektor, šele nato se odločimo (in po možnosti tudi v praksi preizkusimo), kakšno platno nam najbolj ustreza. Pogosto lahko glede na velikost projekcije na zidu ocenimo, kako veliko platno potrebujemo; poleg tega se s tem izognemo težavam, ko npr. po meri izdelano platno ne ustreza velikosti in okoliščinam projekcije.
Pri nakupu moramo biti pozorni tudi na dodatne lastnosti in morebitne dodatke, ki izboljšajo funkcionalnost platna. Omenili smo že elektromotorje, ki platno s pritiskom na gumb zvijejo v kaseto. Platno ima lahko tudi (ročno ali električno) nastavljive črne robove, tako da površino odbojnega dela platna omejimo na velikost projekcije, preostanek pa zakrijemo. Ti so lahko le na eni izmed stranic, na dveh ali na vseh štirih. Posebna vrsta platen so taka, ki omogočajo vzvratno projekcijo: pri njih je projektor za platnom, gledalci pa pred njim. Slika se projicira na zadnjo stran platna; s tem se izognemo temu, da bi gledalci "skočili" v žarek projekcije.
Žarnica
Cene projektorjev so se v zadnjem času precej znižale, žal pa tega ne moremo reči za cene nadomestnih žarnic, ki se nižajo precej počasneje. Tako je pri najcenejših projektorjih strošek nakupa nove žarnice le pol nižji, kot stane nov projektor. Resnici na ljubo je strošek dokaj nizek, če ga preračunamo na uro rabe projektorja. Običajna žarnica za projektor stane okoli 100 tisočakov, zdržala pa naj bi 2000-3000 ur, tako da nas ura uporabe projektorja stane 30-50 tolarjev. Če vsak večer v mesecu gledamo en dveurni film, nas projektor na mesec stane manj kot tri tisočake. Kljub temu pa lahko že z nekaj preprostimi koraki poskrbimo za daljšo življenjsko dobo žarnice. Vsakih nekaj mesecev je priporočljivo zamenjati zračni filter. Pretok zraka skozenj se namreč sčasoma zaradi umazanije in prahu zmanjšuje, posledica tega pa je večje ogrevanje sestavnih delov projektorja, tudi žarnice; to lahko občutno skrajša njeno življenjsko dobo. Ta se skrajša tudi, če projektor uporabljamo v višjih legah, kjer je zrak redkejši. Prostor, v katerem je nameščen projektor, naj bi bil dobro prevetren in ne prevroč, da izboljšamo hlajenje projektorja.
Pozorni moramo biti pri nakupu rabljenega projektorja. Večinoma ima projektor, ki se prodaja, za sabo kar precej ur delovanja, zato je žarnica že blizu konca svoje življenjske dobe. Veselje ob prihranku zaradi nakupa rabljenega projektorja namesto novega se zato hitro sprevrže v jezo, ko moramo zelo kmalu še po drago žarnico; zato pred nakupom dobro premislite, ali ni vendarle ceneje kupiti novega projektorja z garancijo in nerabljeno žarnico.
Omejena življenjska doba žarnic pomeni, da projektor ni nadomestilo za televizijski sprejemnik, temveč dodatek za posebne namene, kot so gledanje filmov, športnih prenosov in podobnega. Če imamo projektor prižgan skoraj neprestano, kot je v navadi pri televizijskih sprejemnikih, se namreč cena rabe zaradi rednega kupovanja novih žarnic precej poveča. Tako se za domačo rabo še vedno priporoča gledanje poročil po televizorju, projektor pa vklopimo le takrat, kadar nam večja diagonala dejansko prinese razliko v izkušnji ob gledanju.
Hišni kino
Projektorjem se v naslednjih letih obetajo svetli časi. Cene se vztrajno znižujejo, tako da projektorji brez težav tekmujejo tudi s sicer čedalje cenejšimi plazemskimi in LCD televizijskimi sprejemniki, obenem pa omogočajo precej večjo sliko (če nam prostor seveda to dopušča). Čeprav zaradi omejene življenjske dobe žarnice projektor v bližnji prihodnosti ne bo izrinil TV sprejemnika iz dnevne sobe, pa si pravega hišnega kina verjetno kmalu ne bomo mogli predstavljati, če DVD predvajalniku in šestkanalnim zvočnikom ne bosta delala družbe še veliko platno in projektor.
Kako smo preizkušali
Pri preizkušanju projektorjev nas je zanimala predvsem kakovost prikazane slike, tako video kot računalniške, verodostojnost in izrazitost barv, predvsem črne barve, in morebitna odstopanja in napake, ki se pojavljajo pri projektorjih.
Pri vsakem projektorju smo s svetlomerom (Lutron LX-107) najprej preverili, kolikšen je svetlobni tok projektorja pri polni zmogljivosti. Na devetih točkah na projicirani sliki smo izmerili svetlost in iz tako dobljenih podatkov izračunali svetlobni tok. Nato smo izmerili še kontrastno razmerje med najsvetlejšim in najtemnejšim možnim delom slike. Pri tem smo na zaslon projicirali šahovnico velikosti 4 × 4 in na 16 mestih na zaslonu izmerili svetlost. Tako dobljeni podatki so nam poleg izračuna svetlobnega toka in kontrastnega razmerja omogočili tudi oceno enakomernosti projicirane slike.
S projektorjem smo nato prikazali računalniško sliko. Posvetili smo se predvsem prikazu slike pri delu v pisarniških programih: besedila v Wordu, tabele v Excelu in predstavitve v PowerPointu. Predvsem tabela v Excelu je bila za projektorje z nižjo ločljivostjo dokaj trd oreh. Pri tem smo prostor najprej delno (s svetlobo iz sosednjega prostora), nato pa še popolnoma (z lučmi) osvetlili in ocenili, kako razločna je slika v slabših svetlobnih razmerah.
Predvajanje videa je verjetno prva naloga projektorjev, ki jih uporabljamo doma. Precej pozornosti smo zato posvetili predvajanju videoposnetkov. Zavrteli smo nekaj kratkih filmčkov v kakovosti DVD in ocenili, kako dobro se projektor obnese pri prikazu barv. Temnejše videoposnetke smo uporabili za oceno, kako dober je projektor pri predvajanju manj kontrastnih podrobnosti, pozornost pa smo namenili tudi prikazu črne barve. Videoposnetke smo preizkušali v temnem in delno osvetljenem prostoru in tako ocenili, ali se projektor dobro obnese tudi, če domače dnevne sobe ne moremo povsem zatemniti. Poleg oči so pri preizkusu sodelovala tudi ušesa: hitro se je namreč pokazalo, katere naprave so med delovanjem glasnejše od konkurentov.
Seveda pa prikaz slike ni vse. Ocenili smo tudi tehnične značilnosti projektorjev. Zunanje mere in teža so pri poslovnih projektorjih, ki jih pogosto prenašamo naokoli, vse prej kot zanemarljiv podatek. Pozornost smo posvetili tudi opremljenosti z vmesniki in morebitnimi dodatki. Rezultati meritev in tehnični podatki so zbrani v tabeli.
Pri preizkusu smo uporabljali platno Metroplan TRP200LM, ki nam ga je posodilo podjetje Lestra, www.lestra.si, (01) 563 60 60.
Acer PD116
Acer PD116 je osnovni model tega velikana z Daljnega vzhoda, a ni sad lastne proizvodnje, temveč ga za Acer izdeluje podjetje Optoma. Gre za projektor DLP z ločljivostjo 800 × 600, ki je kljub nizki ločljivosti mišljen predvsem za poslovno rabo. Svetlobni tok je spodobnih 1800 lumnov, kontrastno razmerje pa je, kot pri vseh projektorjih DLP, visoko, kar 2000 : 1. Projektor zmore izostriti sliko do razdalje največ 12 m, največja diagonala prikazane slike pa je 750 cm. Opremljenost z vmesniki je dobra: izpostavili bi vmesnik DVI, ki je pri konkurentih dokaj redko vgrajen v projektor.
Prikazana slika je povprečna. Barve bi lahko bile nekoliko natančnejše, predvsem temni deli slik so, razen v res temnih prostorih, dokaj nerazločni. Za to, da je projektor skoraj neslišen, moramo preklopiti v tihi način delovanja, ta pa je uporaben samo v res temnih prostorih, tako da predvsem za predvajanje videa priporočamo, da projektor deluje s polno zmogljivostjo, večji svetlobni tok pa ne bo škodil niti pri prikazovanju predstavitev.
Acer PD116
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 800 × 600 pik.
Svetlobni tok: 1800 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 234.000 tolarjev.
Za: Ugodna cena, DVI vmesnik, tihi način delovanja.
Proti: Dokaj temna slika, nerazločni temni odtenki.
Acer PD523
PD523 je navzven povsem enak šibkejšemu PD116, v notranjosti pa se skriva precej zmogljivejša (spet Optomina) zasnova. Ločljivost zmogljivejšega Acerja je tako 1024 × 768 pik, prav tako je vanj vgrajena zmogljivejša žarnica, zaradi katere je slika precej svetlejša kakor pri šibkejšem modelu. Po preostalih lastnostih se projektorja skorajda ne razlikujeta, pograjali pa bi to, da je zmogljivejši model brez vmesnika DVI. Po drugih lastnostih sta si Acerjeva projektorja na preizkusu enaka - tudi PD523 zna zmanjšati moč žarnice, s čimer se delovanje tudi stiša.
Pri prikazovanju računalniške slike se PD523 odreže precej bolje od šibkejšega Acerja. Temu botrujeta tako svetlejša slika kot višja ločljivost. Projektor se tako bolje odreže v osvetljenih prostorih, razločnejše in pravilnejše so tudi barve. Zato pa je slab pri prikazovanju videa. Težave ima predvsem s prikazovanjem hitrih posnetkov, pri čemer smo opazili preskakovanje in zabrisano sliko. Zmogljivejši Acer bo tako našel svoje mesto predvsem v predavalnicah in sejnih sobah, za dnevno sobo pa ni primeren.
Acer PD523
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2400 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 313.000 tolarjev.
Za: Tihi način delovanja.
Proti: Predvajanje videa.
Benq PB2240
Benqov projektor PB2240 z ločljivostjo 1024 × 768 pik sodi med osnovneje opremljene projektorje na preizkusu, se pa zato lahko pohvali z maso, manjšo od dveh kilogramov; to bodo cenili predvsem tisti, ki ga bodo veliko prenašali naokrog. Gre torej za projektor, mišljen predvsem za poslovno rabo, s svetlobnim tokom 2000 Lm in kontrastnim razmerjem 2000 : 1. Pohvalili bi to, da pozna tišji način delovanja, vendar je pri zmanjševanju zvoka manj učinkovit od konkurentov, saj je tudi ob vklopu tega načina še vedno dokaj glasen.
Nad sliko, ki jo je prikazal, nismo imeli večjih pripomb, prav tako izdelek ni v ničemer posebej izstopal. Projektor se ni izkazal z najsvetlejšo sliko, vendar je žarnica dovolj zmogljiva za predvajanje v vseh, razen res svetlih prostorih. Pri predvajanju videa se je odrezal povprečno: slika je bila v povsem temnem prostoru dokaj dobra, kljub temu pa se precej bolje od njega odrežejo konkurenti, ki so mišljeni prav za predvajanje filmov in televizijske slike.
Benq PB2240
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 345.000 tolarjev.
Za: Tihi način delovanja, mere.
Proti: Dokaj glasen, nekoliko temnejša slika.
Canon Xeed SX50
Canonov projektor od drugih preizkušenih izdelkov izstopa tako po ločljivosti kot po ceni, vendar smo ga kljub temu uvrstili na preizkus, saj gre za enega redkih LCOS projektorjev na trgu, ki naj bi združeval prednosti tehnologij DLP in LCD. Ločljivost projektorja je 1400 × 1050 pik, skupaj z visokim svetlobnim tokom 2500 Lm pa SX50 poskrbi za svetlo in razločno sliko tudi pri večji oddaljenosti od platna (in veliki diagonali). Kljub temu po merah ne izstopa, tako da je s svojo velikostjo in maso 3,9 kg vsaj "prevozen", če že ne prenosen.
Prikazana slika je odlična. Visoka ločljivost poskrbi za dober prikaz detajlov tudi pri velikih diagonalah, obenem pa zmogljivost žarnice zagotavlja dober prikaz barv in dobro vidno sliko tudi v svetlejših prostorih. Kljub temu da SX50 ni namenjen predvajanju videa, se je tudi tu dobro odrezal, le pri predvajanju vsebine v razmerju 16 : 9 se moramo sprijazniti s temnim robom na vrhu in dnu projekcije. Pograjati pa moramo glasnost projektorja, saj je SX50 eden glasnejših izdelkov na preizkusu, prav tako ne pozna tišjega načina delovanja, ki bi to težavo deloma omilil.
Canon Xeed SX50
Vrsta: LCOS.
Ločljivost: 1400 × 1050 pik.
Svetlobni tok: 2500 Lm.
Kontrastno razmerje: 1000 : 1.
Cena: 934.680 tolarjev.
Za: Visoka ločljivost, kakovost slike.
Proti: Cena, glasnost.
Epson EPL-S3
Epsonov projektor EPL-S3 je namenjen manj zahtevnim kupcem, ki se jim ločljivost projekcije ne zdi najpomembnejša, saj ima ločljivost "le" 800 × 600. Mišljen je za manjše prostore, o čemer priča tudi dokaj širok kot projiciranja, saj zmore sliko z diagonalo 150 cm projicirati že na 1,8 m od platna. Posebnost projektorja je tudi to, da ga po uporabi ni treba ohlajati, temveč ga lahko, brž ko ga ugasnemo, odklopimo in odnesemo s sabo. Po drugih tehničnih značilnostih je povprečen: svetlobni tok je 1600 Lm, medtem ko je deklarirano kontrastno razmerje 500 : 1.
S3 se lahko pohvali z dokaj dobro računalniško sliko, bo pa zaradi nizke ločljivosti prej namenjen prikazovanju predstavitev kot slik in tabel z veliko podrobnostmi. Pri večjih diagonalah projekcije je mreža zaslončkov LCD dokaj opazna. Svetlost projektorja je povprečna, v varčevalnem načinu pa se moramo sprijazniti z nekoliko temnejšo sliko. Omeniti moramo, da je projektor precej glasen (razen v varčevalnem načinu).
Epson EPL-S3
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 800 × 600 pik.
Svetlobni tok: 1600 Lm.
Kontrastno razmerje: 500 : 1.
Cena: 219.612 tolarjev.
Za: Tihi način delovanja.
Proti: Nekoliko glasno delovanje v navadnem načinu.
Epson EPL-74L
Epsonov poslovni projektor EPL-74L ima ločljivost 1024 × 768 pik, s svetlobnim tokom 1500 Lm in kontrastnim razmerjem 500 : 1 pa se po tehničnih zmogljivostih uvršča nekoliko pod povprečje preizkušenih izdelkov. Projektor kljub dokaj šibki žarnici zmore projicirati na razdalji do dobrih 10 metrov, vendar je že pri precej manjši oddaljenosti platna od projektorja slika pretemna, da bi bila uporabna, razen v popolni temi. Opremljenost z vmesniki je povprečna: izstopata dva vmesnika VGA, tako da lahko Epson priključimo na dva različna računalnika hkrati in preklapljamo med njima brez zamudnega menjavanja kablov - uporabno, kadar v okviru ene predstavitve predvajamo vsebino iz več virov.
Nad prikazano sliko nismo bili najbolj navdušeni. Omenili smo že, da projektor ni primeren za svetle prostore, pa tudi nad prikazom barv nismo bili najbolj navdušeni. Omenimo še, da je pri sliki mreža LCDja precej opazna. Pohvalili pa bi tihost delovanja projektorja: med predvajanjem je med tišjimi, in to kljub temu da nima tihega načina delovanja, le pri ohlajanju žarnice po izklopu je nekoliko glasnejši.
Epson EPL-74L
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1500 Lm.
Kontrastno razmerje: 500 : 1.
Cena: 431.160 tolarjev.
Za: Tiho delovanje.
Proti: Nekoliko temnejša slika.
Hewlett-Packard mp3222
Hewlett-Packardov projektor mp3222 sodi v srednji razred ponudbe projektorjev tega izdelovalca, je pa edini izmed teh modelov na našem preizkusu namenjen poslovni rabi. Sodi med manjše in lažje med preizkušenimi, kljub temu pa je zmogljivost žarnice med boljšimi, slika pa je tudi v svetlih prostorih dobro vidna. Čeprav po tehničnih značilnostih sodi med glasnejše, se po glasnosti uvršča v povprečje, ne bi pa škodil tišji način delovanja. Z največjo razdaljo projiciranja do 12 m in z največjo diagonalo skoraj 8 m bi bil primernejši tudi za nekoliko večje dvorane, vendar se bo HP bolje počutil na pisalni mizi, le nekaj metrov oddaljen od platna.
Svetlo sliko žal skazi nekoliko nenatančna optika. Kljub natančnemu nastavljanju namreč nismo dosegli enakomerne ostrine slike - slika je predvsem ob spodnjem robu rahlo neostra, poleg tega pa tudi nekoliko neenakomerno osvetljena. Malce so nas razočarale tudi barve, ki so za spoznanje manj žive kot pri konkurentih. Na koncu bi pograjali še ceno, ki je višja kot pri nekaterih po zmogljivosti in merah primerljivih konkurentih.
Hewlett-Packard mp3222
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 461.371 tolarjev.
Za: Svetla slika, mere.
Proti: Ostrina slike, cena.
Hitachi CP-RX60
Hitachijev osnovni model CP-RX60 po tehničnih značilnostih sodi v povprečje: gre za izdelek z ločljivostjo 1024 × 768 pik, svetlobnim tokom 1500 Lm in kontrastnim razmerjem 300 : 1. Projektor ima tudi tišji način delovanja, v katerem se svetlobni tok zniža na 1200 Lm. Razdalja projiciranja je nekoliko kratka: od platna je RX60 lahko oddaljen največ slabih sedem metrov, pri tem pa je največja diagonala prikazane slike okoli 5 m.
Projektor je v navadnem načinu delovanja med glasnejšimi na preizkusu (dokaj glasen je že po navedbah izdelovalca). V tihem načinu je nekoliko boljši, vendar še vedno slišen. Kakovost slike je povprečna: barve so dokaj dobre, le nad izrazitostjo črne smo bili malce razočarani. Projektor je namenjen manj osvetljenim prostorom, saj je za projiciranje v močneje osvetljenih prostorih prešibak. CP-RX60 sodi med cenejše projektorje, sploh v konkurenci izdelkov z XGA ločljivostjo. Z dokaj šibkim svetlobnim tokom in kratko razdaljo ostrenja pa bo svoje mesto našel predvsem v manjših prostorih.
Hitachi CP-RX60
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1500 Lm.
Kontrastno razmerje: 300 : 1.
Cena: 252.000 tolarjev.
Za: Ugodna cena, tihi način delovanja.
Proti: Dokaj glasno delovanje v navadnem načinu.
Hitachi CP-X440
Zmogljivejši Hitachijev projektor že s svojo zunanjostjo kaže, da ima precej močnejšo zasnovo od modela RX60, kljub temu da ima enako ločljivost, 1024 × 768 pik. Kontrastno razmerje je 400 : 1, svetilnost pa kar 2500 Lm; s tem se uvršča med zmogljivejše projektorje na preizkusu. Večja zmogljivost se kaže tudi pri velikosti projekcije in razdalji projiciranja: projiciramo lahko do 11 m daleč, slika pa je v tem primeru velika največ 7,5 m. V tihem načinu delovanja se svetlobni tok zmanjša na 2000 Lm, to pa je še vedno zelo spodoben rezultat.
Izkaže se, da je X440 primeren tudi za nekoliko bolj osvetljene prostore, saj je tudi v tišjem načinu delovanja slika dobro razločna, medtem ko je v navadnem načinu kos tudi prižganim lučem. Seveda to velja pri projekciji računalniške slike: za predvajanje videa projektor zaradi nekoliko slabšega kontrasta ni najprimernejši. Kljub temu da naj bi bil po navedbah izdelovalca enako glasen kakor šibkejši Hitachijev model, ocenjujemo, da je nekoliko prijaznejši do ušes kakor RX60, tako v navadnem kot v tihem načinu.
Hitachi CP-X440
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2500 Lm.
Kontrastno razmerje: 400 : 1.
Cena: 432.000 tolarjev.
Za: Svetla slika, tihi način delovanja.
Proti: Nekoliko slabše predvajanje videa.
InFocus LP600
Infocus s svojimi modeli pokriva predvsem področje poslovnih projektorjev, medtem ko projektorje za domači kino izdeluje hčerinskemu podjetju InFocus Home. LP600 je namenjen poslovni rabi, kljub temu da ga ne moremo uvrstiti med malčke, pa je bil načrtovan za pogostejše prenašanje naokoli. O tem priča že ohišje, ki ne drsi iz rok, saj je prevlečeno z nekakšno gumo. Po lastnostih se lahko LP600 primerja s konkurenti v svojem cenovnem razredu: slika je svetla (2000 Lm), kontrastno razmerje pa je po navedbah izdelovalca nekoliko nižje, kot smo vajeni pri DLPjih, a se to v praksi ne izkaže kot slabost. Na projektor lahko neposredno priklopimo USB pogon, ki omogoča, da npr. neposredno iz USB ključka prikazujemo slike.
Slika je svetla, ostra in kontrastna, nekoliko slabše od namenskih projektorjev pa se obnese pri predvajanju videa, saj so barve malce manj izrazite kot pri nekaterih konkurentih. Projektor omogoča tudi tišji način delovanja, ki bo blagodejno vplival na ušesa blizu sedečih, saj v navadnem načinu ne sodi med najtišje.
InFocus LP600
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 1000 : 1.
Cena: 456.000 tolarjev.
Za: Kakovost računalniške slike, tihi način delovanja, možnost priklopa USB pogonov.
Proti: Nekoliko slabše predvajanje videa.
InFocus X3
InFocus X3 s svojimi merami ne sodi ravno med najlažje in najmanjše projektorje, tako da je namenjen bolj stalni postavitvi, prenosljivost pa prepušča konkurentom. Po navedbah izdelovalca gre za projektor, ki se enako dobro odreže pri predvajanju videa in računalniške slike, kljub temu pa s svojo ločljivostjo izdaja, da bo pogosteje priključen na računalnik kot na DVD predvajalnik. V navadnem načinu sodi med glasnejše, za občutljivejša ušesa pa je na voljo tišji način delovanja, v katerem sicer ni povsem neslišen, a je vendarle precej tišji.
X3 je prikazal zelo svetlo in kontrastno sliko. Barve so žive in kontrastne, slika pa je bila dobro vidna tudi v tihem načinu v svetlem prostoru. Pograjali pa bi nemirnost slike - ta, ko jo pogledamo od blizu, precej trepeče (to je bilo včasih značilno za vse DLP projektorje, danes pa ta učinek večinoma ni zelo opazen). Pri predvajanju gibljive slike težav sicer ni, je pa zato slika pri predvajanju statične vsebine slabša, kot bi bila brez te slabosti.
InFocus X3
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1600 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 306.000 tolarjev.
Za: Svetla in kontrastna slika, tihi način delovanja.
Proti: Nemirna slika.
MediaVision AX5350
Če smo pri šibkejšem Mediavisionu lahko zapisali, da je zaradi svojih zunanjih mer posebnež, je AX5350 posebnež po zmogljivosti žarnice, ki po navedbah izdelovalca omogoča projekcijo s svetlobnim tokom 3500 Lm. Projektor je tako mišljen za večje sobe, ki so dobro osvetljene. To se potrdi tudi v praksi, saj je bila slika na platnu kljub močni svetlobi še vedno razločna in dovolj kontrastna. Zanimivo, da je z vmesniki nekoliko slabše opremljen od šibkejšega modela: AX5350 nima komponentnega priključka. Doseg projektorja je 12 m, pri tej razdalji pa lahko predvajamo sliko z diagonalo 10 m.
Projektor je povprečno glasen. Svetlost slike je opazno višja kot pri večini konkurentov in jo moramo v večini primerov (če smo v temnejšem prostoru) celo zmanjšati, drugače projektor preveč "sije". Pri predvajanju videoposnetkov je slika premalo kontrastna, saj črna barva ni povsem črna. Pohvalili bi še dolgo življenjsko dobo žarnice, ki v varčevalnem načinu po navedbah izdelovalca omogoča kar 5000 ur projiciranja.
MediaVision AX5350
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 3500 Lm.
Kontrastno razmerje: 800 : 1.
Cena: 540.000 tolarjev.
Za: Svetlost, življenjska doba žarnice.
Proti: Slabše predvajanje videoposnetkov.
NEC VT47
NEC VT47 je najosnovnejši model tega izdelovalca na preizkusu. Projektor bele barve s tehničnimi značilnostmi sodi med šibkejše modele, vendar gre za enega najcenejših izdelkov na preizkusu, ki se še vedno lahko pohvali z ugodnim razmerjem med ceno in kakovostjo. Ločljivost 800 × 600 je dandanes za poslovne modele nekoliko nizka, še vedno pa zadošča za prikazovanje predstavitev. Pohvalno je, da projektor omogoča tišji način delovanja, v katerem je skoraj neslišen, vendar pa za to žrtvujemo nekaj svetlosti že tako ne presvetle slike.
VT47 ni namenjen zelo osvetljenim prostorom, prav tako se ne odreže najbolje pri predvajanju videa. Ob močni svetlobi se pokaže, da bi žarnica lahko zmogla kakšen lumen več. Slika je dokaj nekontrastna, tako da so temni odtenki slabo razločni. To je še posebej moteče pri gledanju videa, poleg tega je imel nekaj težav tudi s predvajanjem hitrejših scen, kjer je sliko zameglil. Pri nastavljanju slike bo večina pogrešala tudi optično povečavo, ki je objektiv ne omogoča.
NEC VT47
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 800 × 600 pik.
Svetlobni tok: 1500 Lm.
Kontrastno razmerje: 400 : 1.
Cena: 199.900 tolarjev.
Za: Cena, tihi način delovanja.
Proti: Nerazločni temni odtenki, dokaj temna slika, brez optične povečave.
NEC LT180
NEC je do nedavna izdeloval samo projektorje LCD, pred kratkim pa je z nekaterimi novimi modeli presedlal na tehnologijo DLP. LT180 je eden takih modelov. Projektor nenavadne oblike z ločljivostjo 1024 × 768 pik meri na poslovne uporabnike, pohvali pa se lahko z dokaj dobro opremljenostjo z vmesniki, saj ima celo komponentni vhod, ki je sicer uporaben predvsem pri predvajanju videa v visoki ločljivosti. Podobno kot cenejši NECov model tudi LT180 omogoča tišje delovanje z zmanjšano svetlostjo, vendar je pri tem precej uporabnejši od VT47, saj je slika tudi v tihem načinu dovolj svetla za prikazovanje v nezatemnjenih prostorih. Pri prikazovanju slike si LT180 precej pomaga z elektroniko, tako pri nastavljanju temperature barv kot pri prikazovanju slike v drugih ločljivostih.
LT180 se je odlično odrezal pri predvajanju računalniške slike. Barve so izrazite, podrobnosti pa dobro vidne, le pri temnih odtenkih smo pričakovali še nekoliko več podrobnosti. Omenimo še, da NEC omogoča predvajanje le do diagonal velikosti okoli 5 m - večje pri projektorjih tega razreda redko potrebujemo, vendar večina preostalih modelov prikaže ostro (če že ne svetlo) sliko tudi pri večjih diagonalah.
NEC LT180
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 1000 : 1.
Cena: 359.900 tolarjev.
Za: Svetla in kontrastna slika, tihi način delovanja.
Proti: Slabše razločni temni odtenki.
Optoma EP729
Optomin malček EP729 ima na našem preizkusu pravzaprav malo neposrednih konkurentov. Gre za ultraprenosni projektor z majhnimi zunanjimi merami in maso, ki obsega malenkost manj od kilograma. Pri tem pa je izdelovalcu kljub temu uspelo ohraniti zmogljivosti, ki smo jih sicer vajeni pri večjih modelih. Ločljivost projektorja je tako 1024 × 768 pik, svetlobni tok je 1600 Lm, kontrastno razmerje pa kar 2200 : 1. Na tako majhni napravi seveda ni dovolj prostora za obilico vmesnikov in je nabor priključkov povsem osnoven. Pohvalili bi objektiv, ki omogoča kar 1,5-kratno povečavo, to pa nam omogoča precej svobode pri postavljanju projektorja glede na platno.
Prikazana slika je svetla in kontrastna, barve so dokaj žive, podrobnosti pa dobro vidne. Predvajanju videa EP729 ni namenjen, saj ima nekaj težav s hitrimi scenami v filmih in igrah. Pograjali pa bi glasnost projektorja: tudi v tihem načinu je nekoliko glasnejši od konkurentov, vendar pa se moramo zavedati, da je tiho hlajenje tako majhne naprave skoraj nemogoče.
Optoma EP729
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1600 Lm.
Kontrastno razmerje: 2200 : 1.
Cena: 420.000 tolarjev.
Za: Mere, svetlost.
Proti: Glasnost, omejen nabor vmesnikov.
Optoma EP739H
Optomin projektor EP739H v svojem cenovnem razredu ponuja nadpovprečne tehnične značilnosti: slika v ločljivosti 1024 × 768 naj bi imela svetlost kar 2500 Lm, kontrastno razmerje pa je (kot je za DLP projektorje značilno) visokih 2000 : 1. Računalnik lahko nanj priključimo tako na vmesnik VGA kot DVI, pri čemer smo opazili kar nekaj razlike v kakovosti v korist vmesnika DVI, tako da priporočamo uporabo slednjega. Namenjen je nekoliko večjim prostorom: to se vidi predvsem po tem, da na enako razdalji od platna dosega nekoliko manjšo diagonalo zaslona od večine konkurentov, zato ni najprimernejši za manjše sobe. Pohvalili bi tihi način delovanja, v katerem je neslišen, obenem pa je slika še vedno med svetlejšimi. Omenimo še čas trajanja žarnice: ta naj bi v varčnem načinu zdržala kar 5000 ur delovanja, to je največ izmed preizkušenih modelov.
Kakovost računalniške slike je odlična, tudi v dobro osvetljenih prostorih. Nekoliko slabše se odreže pri predvajanju videa, v čemer ne more tekmovati z namenskimi video projektorji, še vedno pa se odreže bolje od večine konkurentov med poslovnimi projektorji.
Optoma EP739H
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2500 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 384.000 tolarjev.
Za: Svetlost, tihi način delovanja, življenjska doba žarnice.
Proti: Dokaj ozek kot projiciranja.
Panasonic PT-LM2E
Panasonic PT-LM2E po zunanjih merah sicer ne more tekmovati z najmanjšimi projektorji na trgu, se pa vseeno lahko kosa z večino modelov v svojem cenovnem razredu, saj tehta le 1,6 kg. Gre za osnovno opremljen model z ločljivostjo 800 × 600 pik in svetlobnim tokom 1400 Lm. Opremljenost z vmesniki je osnovna: poleg vmesnika VGA ima še kompozitni in S-video vmesnik. Kljub majhnosti omogoča projiciranje na razdaljah do 9,3 m, pri čemer je diagonala projekcije slabih 8 m.
Kljub temu da je deklarirani svetlobni tok dokaj nizek, je LM2E prikazal dobro vidno sliko tudi v osvetljenem prostoru, je pa zato imel nekaj težav s temnejšimi odtenki, ki so bili slabo razločni. Projektor je opremljen s senzorjem svetlosti, ki moč projektorja prilagaja svetlosti okolice. Med delovanjem ni bil med najglasnejšimi, kljub temu pa bi si želeli tudi tišjega načina delovanja, ki bi omogočal povsem neslišno predvajanje slike. LM2E se lahko pohvali z zelo ugodnim razmerjem med ceno in zmogljivostjo, saj gre za enega cenejših projektorjev na preizkusu.
Panasonic PT-LM2E
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 800 × 600 pik.
Svetlobni tok: 1400 Lm.
Kontrastno razmerje: 400 : 1.
Cena: 229.800 tolarjev.
Za: Cena, mere.
Proti: Slabše razločni temni odtenki.
Panasonic PT-LB20NTE
PT-LB20NTE sodi med bolje opremljene poslovne projektorje na preizkusu. Izpostavili bi predvsem brezžični omrežni vmesnik, ki omogoča povezovanje v omrežja 802.11b/g, tako da lahko sliko prek Panasonica projiciramo kar po omrežju WLAN. V praksi se to izkaže za uporabno pri predstavitvah (programska oprema "zna" projektorju vnaprej poslati, medtem ko je predvajanje videa prek brezžičnega omrežja neuporabno, saj zmogljivost brezžičnih omrežij še ne zadošča za pretok videa v običajnih ločljivostih. Ločljivost projektorja je 1024 × 768 pik, zanj pa je značilen tudi visok svetlobni tok, kar 2000 Lm.
Panasonic se lahko sicer pohvali s svetlo sliko in tehnologijo Daylight View, ki izboljša kakovost slike pri dnevni svetlobi. V praksi se pokaže, da je slika dobro vidna tudi pri močnejši dnevni svetlobi, medtem ko bi bil kontrast lahko nekoliko boljši, predvsem pri predvajanju temnejših videoposnetkov. Projektor pri predvajanju slike ni povsem neslišen, tako da bi si morda želeli še nekoliko izboljšan hladilni sistem.
Panasonic PT-LB20NTE
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 400 : 1.
Cena: 348.350 tolarjev.
Za: Brezžična povezljivost, svetlost.
Proti: Slabše razločni temni odtenki.
Plus V-332
Plus je bil eden prvih izdelovalcev, ki so s svojimi projektorji merili na tiste, ki veliko potujejo. V-332 je majhen in lahek projektor s kovinskim ohišjem, ki (verjetno) zdrži tudi kakšen bolj grob udarec z nahrbtnikom. Po merah je le malenkost večji in težji od Optominega in Mediavisionovega malčka. Z ločljivostjo 1024 × 768 pik kaže na to, da gre za izdelek, namenjen predvsem priklopu na računalnik. Svetlost projektorja zadostuje za malo zatemnjene prostore, medtem ko je slika v dobro osvetljenem prostoru manj kontrastna. Opremljenost z vmesniki je osnovna, kaj več pa od tako majhne naprave niti nismo pričakovali.
V-332 je pri delovanju nekoliko glasnejši od povprečnega projektorja na preizkusu. Omogoča sicer tudi tišji način delovanja, vendar tudi v tem primeru še vedno z zvokom naznanja svojo navzočnost. Pohvalili bi zmožnost, da projektorja, ko ga ugasnemo, ni treba ohlajati, temveč ga preprosto odklopimo in pospravimo, zato je še posebej uporaben za vse, ki imajo več predstavitev na različnih lokacijah v kratkem času. Pri predvajanju videa je povprečen, vendar temu navsezadnje niti ni namenjen.
Plus V-332
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1200 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 492.000 tolarjev.
Za: Mere, odklop brez ohlajanja.
Proti: Cena, glasnost.
Plus U4-237
U4-237 je po zunanjosti nekoliko večji od najmanjšega Plusa na preizkusu, njegove odlike pa se, na tem mestu moramo omeniti še vedno kompaktne zunanje mere, skrivajo predvsem v njegovih tehničnih značilnostih. Projektor je dobro opremljen z vmesniki: izpostavili bi DVI in WLAN (slednji v obliki kartice CF). U4-237 je tako najmanjši projektor na preizkusu, ki omogoča tudi brezžično povezljivost, tudi pri njem pa bomo izpostavili, da je vmesnik WLAN uporaben pri predvajanju statične računalniške slike, ne pa tudi za predvajanje videa. Tudi sicer je projektor med zmogljivejšimi v svojem velikostnem razredu: slika je svetla tudi v dobro osvetljenih prostorih, na voljo pa imamo tudi tišji način delovanja, v katerem projektor sicer ni povsem neslišen, a je dovolj tih, da ni moteč.
Pri prikazovanju računalniške slike se Plus odreže odlično. Slika je, še posebej, če upoštevamo velikost projektorja, zelo svetla v vseh okoljih. Tudi nad kontrastom nismo imeli pripomb. Podobno kot pri manjšem modelu pa lahko tudi tu zapišemo, da je pri predvajanju videa samo povprečen.
Plus U4-237
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1800 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 588.000 tolarjev.
Za: Brezžična povezljivost, svetlost, mere.
Proti: Cena.
Plus U5-332
Največji Plusov projektor na preizkusu je velik le, če ga primerjamo z drugimi modeli tega izdelovalca, sicer pa gre za enega manjših modelov na preizkusu, pa tudi njegova masa le za malenkost presega 2 kg. Projektor s svojimi tehničnimi značilnostmi sodi med boljše izdelke v svojem razredu. Omogoča projiciranje na razdalji skoraj 12 m, največja diagonala slike pa meri okoli 760 cm. Opremljenost z vmesniki je klasična, pogrešali pa smo vmesnik DVI, ki ga ima model U4. Ker je projektor nekoliko večji, je žarnico laže hladiti kot pri drugih preizkušenih modelih tega izdelovalca, tako da je U5 med delovanjem povprečno glasen, v tihem načinu pa sicer slišen, a ne moteč. Zato pa je slika kar opazno temnejša.
Slika, predvajana z računalnika, je odlična tudi v svetlih prostorih: barve so točne in kontrastne, podrobnosti pa dobro razločne. Pri predvajanju videa se izkaže nekoliko slabše: predvsem pri temnih videoposnetkih so temnejši odtenki nekoliko slabše razločni, pa tudi barve so nekoliko manj izrazite, kot če projektor priključimo na vmesnik VGA.
Plus U5-332
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 456.000 tolarjev.
Za: Svetlost, tihi način delovanja.
Proti: Cena.
Sony VPL-ES2
Sonyjev osnovni model, VPL-ES2, z ločljivostjo 800 × 600 ne meri na zahtevnejše kupce. Tudi sicer je procesor po tehničnih značilnostih kvečjemu povprečen: svetlobni tok je 1500 Lm, medtem ko je kontrastno razmerje le 350 : 1. Projektor omogoča tudi delo v tišjem načinu, vendar pa je razlika, tako v svetlosti kot v glasnosti, dokaj majhna, projektor pa tudi v tihem načinu ni med najtišjimi. Opremljenost z vmesniki je osnovna. Projiciranje je omogočeno na razdalji do 8,8 m od platna, pri čemer je največja diagonala slike 7,6 m.
Kakovost slike je povprečna. Dokaj opazna je mreža LCD zaslončka v projektorju. Svetlost zadostuje za prikazovanje računalniške slike tudi v osvetljenih sobah, vendar je kontrastnost slike dokaj slaba tudi v temi. To se opazi predvsem pri predvajanju videa, saj so temni odtenki med seboj skoraj nerazločni. Posebnost Sonyjevih projektorjev je samodejni pokrovček objektiva: ko žarnica gori, se pokrovček umakne, ko projektor ugasnemo, pa se namesti nazaj na svoje mesto.
Sony VPL-ES2
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 800 × 600 pik.
Svetlobni tok: 1500 Lm.
Kontrastno razmerje: 350 : 1.
Cena: 195.000 tolarjev.
Za: Cena.
Proti: Slabše razločni temni odtenki, dokaj opazna mreža LCD.
Sony VPL-CX70
Podobno kot VPL-ES2 se lahko tudi Sony VPL-CX70 pohvali z nevpadljivim ohišjem brez izboklin in z elektrificiranim pokrovčkom za objektiv. Projektor z ločljivostjo 1024 × 768 pik se ponaša tudi z nekoliko boljšimi tehničnimi značilnostmi. Zmogljivejše žarnice bodo veseli vsi tisti, ki projektor uporabljajo v osvetljenih sobah: slika je tudi v tem primeru razločna in precej kontrastna. Kot posebnost omenimo, da lahko pri CX70 nastavljamo trapez tako v vodoravni kot v navpični smeri - lastnost, na katero navadno naletimo le pri modelih višjega cenovnega razreda.
Slika je pri CX70 precej boljša, kot jo je prikazal šibkejši Sonyjev model. Mreža LCD zaslončka je precej manj vidna in pri gledanju slike ne moti. Projektor se dobro obnese tudi v osvetljenih prostorih, saj je svetlobni tok vidno močnejši. Uporaben je tudi tihi način delovanja: CX70 je že v običajnem načinu dokaj tih, v tihem načinu pa skoraj neslišen, pri čemer se svetlost slike ne zmanjša opazneje. Za predvajanje videa pa moramo vseeno pripomniti, da ne bi škodila kontrastnejša slika: kljub gledanju v temi so bili temni deli v filmih slabo razločni.
Sony VPL-CX70
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 2000 Lm.
Kontrastno razmerje: 400 : 1.
Cena: 465.000 tolarjev.
Za: Tihi način delovanja.
Proti: Slabše razločni temni odtenki.
Toshiba TDP-S25
Toshibin osnovni model projektorja S25 z ločljivostjo 800 × 600 se lahko pohvali z dokaj zmogljivimi tehničnimi značilnostmi za ta cenovni razred. Svetlobni tok je kar 1800 Lm, kontrastno razmerje pa 2000 : 1. V praksi se izkaže, da se projektor odreže nekoliko bolje od konkurentov z isto ločljivostjo, kljub temu pa ne dosega projektorjev z višjo ločljivostjo, a podobnimi drugimi značilnostmi. S25 pri delu ni med tišjimi, omogoča pa vklop varčevalnega načina, ki nekoliko utiša delovanje, vendar je projektor še vseeno med glasnejšimi.
Prikazana slika z računalnika je ostra in razločna, upoštevati pa moramo, da ima projektor dokaj nizko ločljivost. Pri videu se Toshiba obnese dokaj slabo: slika je nekontrastna, temni odtenki pa slabo razločni. Svetlost projektorja zadošča za predvajanje predstavitev v ne preveč osvetljenih sobah, medtem ko bo v zelo svetlih okoljih slika nekontrastna in temna. Po zunanjih merah se Toshiba uvršča med večje in težje poslovne projektorje, tako da bo svoje mesto projektor prej našel v manjši predavalnici kot v nahrbtniku.
Toshiba TDP-S25
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 800 × 600 pik.
Svetlobni tok: 1800 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 209.000 tolarjev.
Za: Cena, kakovost računalniške slike.
Proti: Glasnost, slabše razločni temni odtenki.
Toshiba TDP-T40
Projektor TDP-T40 se tako po zunanjosti kot tudi po tehničnih značilnostih skoraj ne razlikuje od modela S-25. Edina razlika (razen v barvi ohišja) je višja ločljivost projektorja, ki je pri zmogljivejšem 1024 × 768 pik. Projektor ima tako svetlobni tok 1800 Lm in kontrastno razmerje 2000 : 1. Nabor vmesnikov je osnoven - posebnost sta le dva vmesnika VGA, ki omogočata hkraten priklop projektorja na dva računalnika. Tudi T40 lahko zamerimo nekoliko glasnejše delovanje, ki bi lahko bilo tišje tudi, ko vklopimo tihi način.
Nad sliko z računalnika nismo imeli večjih pripomb, saj je ostra in kontrastna, le svetlost bi lahko bila nekoliko višja, saj bi to olajšalo predvajanje v osvetljenih prostorih. Pri predvajanju videa pa se Toshiba odreže povprečno. Težave povzročajo predvsem temnejši posnetki, ki so skoraj nerazločni. Je pa kakovost videa vseeno nekoliko boljša kot pri modelu z nižjo ločljivostjo - razlika je opazna predvsem pri hitrih posnetkih, kjer je slika pri T40 nekoliko manj zabrisana kot pri cenejšem modelu.
Toshiba TDP-T40
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1800 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 384.000 tolarjev.
Za: Kakovost računalniške slike.
Proti: Glasnost, slabše razločni temni odtenki.
Epson EMP-TW10H
Epson TW10H z merami, pa tudi s tehničnimi značilnostmi kaže, da gre za projektor, ki se bolje počuti v dnevni sobi kot v torbi trgovskega potnika. Gre za projektor LCD z ločljivostjo 854 × 480 pik. Svetlobni tok meri 1200 Lm, medtem ko je kontrastno razmerje 800 : 1. Opremljenost z vmesniki je povprečna: pogrešali smo vmesnik DVI, a ker gre za projektor za hišni kino, to ni večja slabost.
Epsonova posebnost so kar štiri različne moči projiciranja. Najzmogljivejša je namenjena delu v delno osvetljenih prostorih, vendar se izkaže, da je v tem primeru slika za predvajanje videa premalo kontrastna, predvsem črni odtenki so premalo razločni. Primernejša sta srednja načina: "living room" in "theater", ki ponujata razmeroma dober kontrast (a še vedno slabšega od nekaterih konkurentov) in dovolj svetlo sliko, če prostor zatemnimo. V najšibkejšem načinu projektor deluje s tokom 400 Lm, slika pa je premalo svetla tudi, če prostor povsem zatemnimo. Omeniti moramo še, da je razen v najšibkejšem načinu projektor dokaj glasen.
Epson EMP-TW10H
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 854 × 480 pik.
Svetlobni tok: 1200 Lm.
Kontrastno razmerje: 800 : 1.
Cena: 278.856 tolarjev.
Za: Štiri moči projiciranja.
Proti: Nekoliko manj kontrastna slika, glasnost delovanja, nizka ločljivost.
Hewlett-Packard ep7122
Ep7122 se po zunanjosti precej razlikuje od modela mp3222. Gre namreč za dokaj velik in nenavadno oblikovan projektor z ločljivostjo 1024 × 768 pik, ki bo svoje mesto prej našel v dnevni sobi kot v pisarni ali predavalnici. Svetlobni tok je po navedbah izdelovalca dokaj nenavadnih 1020 lumnov (večina izdelovalcev ima raje bolj "okrogle" številke), kontrastno razmerje 1600 : 1 pa naj bi poskrbelo za izrazito črno barvo. Projektor deluje tudi v tišjem načinu, v katerem pa se svetilnost zmanjša na 850 Lm. Omenimo še, da je v navadnem načinu dokaj glasen, v tihem načinu pa zvok ventilatorjev ni povsem neslišen, a ni moteč.
Prikazana slika je dokaj dobra. Zadovoljni smo bili s prikazom barv, temnejše slike so bile lepo razločne, temna barva pa izrazita. Nekoliko manj nas je navdušila svetlost slike, predvsem v tišjem načinu, pri katerem mora biti prostor povsem zatemnjen, da dobimo dobro sliko. Gre za izdelek, namenjen predvsem predvajanju videa, morda pa ne bi bilo napak, če bi HP projektor z enakimi lastnostmi predstavil tudi v širokozaslonski različici.
Hewlett-Packard ep7122
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 768 pik.
Svetlobni tok: 1020 Lm.
Kontrastno razmerje: 1600 : 1.
Cena: 510.925 tolarjev.
Za: Dobro predvajanje videa, kontrastna slika.
Proti: Temnejša slika, nekoliko glasnejše delovanje.
Hitachi PJ-TX100
Hitachijev projektor za domači kino sodi med večje projektorje na preizkusu, vendar to, ko doma napravo obesimo pod strop, pravzaprav ni tako pomembno. Poglavitna značilnost zunanjosti projektorja je velik objektiv - po premeru leče prekaša vse konkurente. Po tehničnih značilnostih se vidi, da gre za dokaj nov model projektorja, saj so se izdelki z ločljivostjo 1280 × 720 pik začeli uveljavljati šele v zadnjem času. Projektor se lahko pohvali z dokaj dobrim kontrastnim razmerjem za LCDja (1200 : 1), medtem ko je svetlobni tok 1200 Lm v povprečju projektorjev, namenjenih domačemu kinu.
Med projektorji za domači kino je Hitachijeva stotica prikazala eno svetlejših slik, vendar je pri polni svetlosti črna barva presvetla. Slika je pri predvajanju videa precej boljša, če zmanjšamo moč žarnice, vendar po kontrastu projektor še vedno zaostaja za nekaterimi neposrednimi konkurenti - želeli bi si nekoliko izrazitejšo črno barvo. Pohvalili bi glasnost (oz. tihost) projektorja - če vklopimo varčevalni način, je povsem neslišen, pa tudi pri delovanju s polno močjo nas zvok ventilatorjev ni motil.
Hitachi PJ-TX100
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1280 × 720 pik.
Svetlobni tok: 1200 Lm.
Kontrastno razmerje: 1200 : 1.
Cena: 346.800 tolarjev.
Za: Svetla slika, tiho delovanje.
Proti: Nekoliko manj kontrastna slika.
Infocus ScreenPlay SP5000
Infocusova družina projektorjev ScreenPlay je namenjena predvsem rabi doma, večinoma pa gre za projektorje s projekcijami v razmerju 16 : 9. SP5000 je LCD projektor (podjetje je eno redkih, ki proizvaja tako DLP kot LCD projektorje) z ločljivostjo 1280 × 720 pik, tudi po drugih tehničnih značilnostih je podoben neposrednim konkurentom: deklarirani svetlobni tok je 1100 Lm, kontrastno razmerje pa 1200 : 1. Nabor vmesnikov je dokaj pester, po zunanjih merah pa sodi med manjše projektorje v širokokotnem razredu.
SP5000 je, kljub podobnim tehničnim značilnostim, po svetlosti slike posekal večino konkurentov. Projektor je primeren tudi za delo v nekoliko svetlejših prostorih, kjer se projektorji za domači kino navadno ne obnesejo najbolje. Pograjati pa moramo prikaz temnejših videov in slik: detajli so dokaj slabo razločni, črna barva pa dokaj neizrazita. Pomanjkljivost projektorja je tudi glasnost - predvsem pri delu z največjo močjo je SP5000 med glasnejšimi v svojem razredu.
Infocus ScreenPlay SP5000
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1280 × 720 pik.
Svetlobni tok: 1100 Lm.
Kontrastno razmerje: 1200 : 1.
Cena: 354.000 tolarjev.
Za: Zelo svetla slika.
Proti: Manj kontrastna slika, glasnost.
NEC HT-510
NECov projektor HT-510 je po zunanjosti skoraj povsem enak poslovnemu modelu LT-180, po tehničnih značilnostih pa gre za povsem drugačno napravo. HT-510 je posebnež tudi po ločljivosti: s 1024 × 576 pikami je edini, ki ponuja takšno ločljivost, ki pa je več kot primerna za gledanje DVDjev, ki imajo prav tako 576 vrstic. Projektor ima za DLPje dokaj skromno deklarirano kontrastno razmerje (1200 : 1), medtem ko je svetlost 1000 Lm povprečna. Nekoliko nas je zmotilo to, da ima projektor samo 1,2-kratno optično povečavo - v dnevni sobi, kjer smo navadno omejeni s prostorom, prav pride nekoliko bolj prilagodljiva velikost slike.
Svetla slika je ena izmed odlik NECovega projektorja. Pri delu s polno močjo je med svetlejšimi v svojem razredu in se lahko primerja tudi z nekaterimi projektorji, namenjenimi poslovni rabi. Za gledanje videa je vseeno primernejši varčni način, v katerem je slika nekoliko temnejša, vendar se zato projektor bolje odreže, ko gre za izrazitost črne barve. Izkaže pa se, da bi bilo bolje, ko bi pri NECu posegli po nekoliko večjem ohišju - projektor prenašanju načeloma ni namenjen, hlajenje pa bi bilo v tem primeru nekoliko tišje.
NEC HT-510
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 1024 × 576 pik.
Svetlobni tok: 1000 Lm.
Kontrastno razmerje: 1200 : 1.
Cena: 385.900 tolarjev.
Za: Dober kontrast in črna barva.
Proti: Nekoliko glasnejše delovanje.
Optoma ThemeScene H30A
Optoma ima projektorje za domači kino ločene od druge ponudbe in jih prodaja pod imenom ThemeScene. Model H30A je osnovni model za domači kino tega izdelovalca, gre pa za projektor z ločljivostjo 854 × 480 pik. Deklarirani svetlobni tok je dokaj nizek, le 850 lumnov, se pa zato po navedbah izdelovalca projektor ponaša z zelo kontrastno sliko, saj je kontrastno razmerje kar 3000 : 1, to pa je največ med širokozaslonskimi projektorji.
Nizek svetlobni tok se pokaže tudi v praksi. Če v prostoru ni temno, je slika na zaslonu slabo razločna. Se pa zato projektor pohvali z odlično sliko, ko prostor povsem zatemnimo. Temnejši detajli so dobro razločni, črna barva izrazita. Tudi nad prikazom barv nismo imeli pripomb. Nad glasnostjo projektorja nismo imeli večjih pripomb, saj je skoraj neslišen (sploh v tihem načinu). Za prilagodljivejšo sliko bi si želeli nekoliko večjo optično povečavo. Gre za projektor z odličnim prikazom videa, za to, da bi prepričal tudi zahtevnejše, pa bi moral imeti nekoliko višjo ločljivost.
Optoma ThemeScene H30A
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 854 × 480 pik.
Svetlobni tok: 850 Lm.
Kontrastno razmerje: 3000 : 1.
Cena: 354.000 tolarjev.
Za: Dober kontrast in črna barva.
Proti: Nizka ločljivost, nekoliko temnejša slika.
Panasonic PT-AE700
Panasonicov projektor AE700 je še eden v konkurenci LCD projektorjev z ločljivostjo 1280 × 720. Pohvali se lahko z odličnim kontrastnim razmerjem za LCD, svetlobni tok pa je za domači kino sprejemljivih 1000 Lm. Odlika projektorja je kar dvakratna optična povečava, s pomočjo katere lahko dosežemo optimalno velikost slike tudi v prostorih, kjer postavitev projektorja glede na platno ni najboljša.
AE700 tudi v praksi pokaže, da LCD tehnologija dohiteva DLPje pri kontrastnosti slike. V temnih prostorih je kakovost projekcije odlična, barve žive, črna barva pa izrazita. Nekoliko slabše se projektor obnese, če prostora ne zatemnimo povsem, saj je v tem primeru slika pretemna; zaradi tega je slabši tudi kontrast. Odlika Panasonica je tiho delovanje: projektor je med predvajanjem skoraj neslišen. PT-AE700 je tako odličen projektor za predvajanje filmov v temnih prostorih, vsi, ki bi ga radi uporabljali v nekoliko svetlejših prostorih, pa bodo morali poseči po izdelku z nekoliko večjim svetlobnim tokom.
Panasonic PT-AE700
Vrsta: LCD.
Ločljivost: 1280 × 720 pik.
Svetlobni tok: 1000 Lm.
Kontrastno razmerje: 2000 : 1.
Cena: 484.700 tolarjev.
Za: Kontrastna slika, tiho delovanje.
Proti: Nekoliko temnejša slika.
Toshiba MT200
Toshiba z MT200 meri na manj zahtevne ljubitelje hišnega kina. Projektor s čipom DLP ima namreč ločljivost samo 854 × 480 pik, to pa je premalo za predvajanje posnetkov v visoki ločljivosti. Tudi deklarirani svetlobni tok je dokaj šibek: 750 Lm. Se pa zato projektor lahko pohvali z visokim kontrastnim razmerjem, značilnim za DLPje, ki je kar 2500 : 1. Projektor ponuja tri barvne programe, s katerimi spreminjamo temperaturo barv - standardni temperaturi barv lahko poudarimo rdeče ali pa modre odtenke.
MT200 odlikuje zelo kontrastna slika in izraziti črni odtenki, tako da nas projektor ne pusti na cedilu pri predvajanju temačnih videoposnetkov. To seveda velja, če je prostor popolnoma zatemnjen. Če te možnosti nimamo, se izkaže, da je svetlobni tok nekoliko prešibak, da bi lahko tekmoval s svetlobo iz okolice. Pograjali bi tudi ventilator, ki skrbi za hlajenje projektorja. Če projektor primerjamo z drugimi izdelki za domači kino, je med glasnejšimi, še posebej v zmogljivejšem načinu hlajenja, ki je mišljen v toplejših prostorih.
Toshiba MT200
Vrsta: DLP.
Ločljivost: 854 × 480 pik.
Svetlobni tok: 750 Lm.
Kontrastno razmerje: 2500 : 1.
Cena: 348.000 tolarjev.
Za: Dober kontrast in črna barva.
Proti: Nizka ločljivost, nekoliko temnejša slika, malce glasnejše delovanje.
