Slo-Tech Linux 2.0

Posledica odprtokodne narave Linuxa so različne distribucije tega operacijskega sistema. In kljub temu da jih je po nekaterih podatkih že blizu 300, skoraj nobena izmed njih ni prav posebej primerna za povprečnega slovenskega uporabnika, ki se želi spoznati z Linuxom.

Že lani je bil v okviru računalniške spletne strani Slo-Tech ustanovljen ljubiteljski projekt Slo-Tech Linux. Izdelal naj bi distribucijo Linuxa, ki bi odpravila zgornje očitke. To pomeni, da bi morala biti slovenščina privzeti jezik distribucije, namestitev in uporaba naj bi bili čim bolj preprosti, vse skupaj pa bi moralo biti prosto dostopno.

Zagonski menu ni popolno preveden, ponuja pa precej izbir. Večinoma je ustrezna privzeta.

Prva različica je temeljila na takrat že precej uveljavljeni distribuciji Knoppix. Ta je zaslovela kot preobrazba razmeroma zapletenega Debian GNU/Linuxa v enega najpreprostejših operacijskih sistemov, saj je sploh ni treba namestiti, ker se zažene s plošče CD in samodejno zazna veliko strojne opreme. Knoppix je bil torej pisan na kožo Slo-Tech Linuxu, ker je omogočil povsem preprosto namestitev, poleg tega pa je postal uporaben tudi pri reševanju poškodovanih sistemov. Obsegal je le programe distribucije Debian GNU/Linux, ki velja za eno izmed najbolj zvestih načelom proste programske opreme.

Edina bistvena razlika med Slo-Tech Linuxom in Knoppixom je bila tako v privzetem jeziku in grafični podobi. Zelo veliko programov je bilo prevedenih že prej, saj je v okviru Društva uporabnikov Linuxa Slovenije (LUGOS) že pred tem potekalo slovenjenje namiznega okolja KDE, pisarniške zbirke OpenOffice.org, Mozille in drugih programov, ki so našli svoje mesto v Slo-Tech Linuxu. Večina dela pri projektu je bila tako usmerjena v zamenjavo angleških programov v Knoppixu s slovenskimi.

A to se je izkazalo za precej zahtevno in nehvaležno opravilo. Zato je Slo-Tech Linux kmalu dobil novo osnovo, Knoppixu podobno distribucijo Morphix, ki je namenjena prav gradnji izpeljank Knoppixa. Tako je različica 2.0 dobila povsem nov obseg programov, določen z mislijo na začetnike; za vsako opravilo je namreč na voljo le en program, to pa prispeva k manjši zmedenosti uporabnika, ki se je težko znašel med množico programov iz prve izdaje.

Ko zagledate Flopa, pripravite šampanjec! Slo-Tech Linux je v končni stopnji nalaganja.

Slo-Tech Linux uporablja jedro Linux 2.4.25 in namizno okolje KDE 3.2. Zato potrebujemo osebni računalnik s procesorjem, združljivim z Intel i486 ali novejšim. Ker ničesar ne zapisuje na disk, potrebuje precej pomnilnika, najmanj 96 MB. Obvezna je seveda tudi enota CD/DVD-ROM, ki lahko zaganja sisteme z zgoščenke, grafična kartica, miška in plošča CD ali DVD s Slo-Tech Linuxom.

Prvi koraki

Sodobni osebni računalniki so večinoma dovolj zmogljivi, da poženejo Slo-Tech Linux, zato si moramo preskrbeti le še nosilec. Slednji je priložen tekoči številki naše revije, ker pa se Linux nasploh hitro razvija, lahko svežo različico vedno najdete na http://linux.slo-tech.com. Od tod morate prenesti nekaj sto MB veliko sliko ISO, zato širokopasovna povezava v splet ne bo odveč. Nato različico samo še zapečete v operacijskem sistemu, ki ga uporabljate, in vnovič zaženete vaš računalnik.

V idealni državi naj bi se prikazal zagonski menu in kmalu zatem bi se Slo-Tech Linux moral začeti zaganjati, če pa se namesto tega še vedno soočate z nameščenim operacijskim sistemom, ste naleteli na eno od številnih možnih napak. Najprej preverite v Biosu računalnika, ali je nastavljen zagon s plošče. Pri večini računalnikov je za vstop v BIOS potreben pritisk na tipko "Delete" ali "Esc" takoj po zagonu računalnika. Preglejte nastavitve zaporedja zagona (boot sequence) in jih prikrojite tako, da bo prva zagonska naprava vaša enota CD/DVD-ROM, in še enkrat zaženite računalnik.

Če so nastavitve pravilne in še vedno niste uspešni, vaša enota morda ne more prebrati zgoščenke, ker je poškodovana, ali pa enota ne podpira zagona z zgoščenke. Če se zagon ustavi nekje na sredini, najverjetneje slika ISO, ki ste jo prenesli z interneta in z njo ustvarili zagonsko ploščo, ni bila prenesena v celoti. Podatki na manjkajočih delih so nedostopni, kar se včasih sliši kot zvok, ki ga enota povzroča, ko večkrat poskuša prebrati podatke.

Sistem se nalaga od dve do tri minute, pri tem pa nam indikator v grafični podobi Slo-Tech Linuxa prikazuje potek nalaganja. Če želite prikaz zagonskih sporočil, pritisnite tipko Esc. Ko se računalnik končno zbudi v Slo-Tech Linuxu, vas bo najprej pozdravilo okno z navodili za uporabo. Splača se vam globoko pogledati v pozdravno okno, razen če ste že izkušen poznavalec Linuxa. Ker je distribucija namenjena predvsem začetnikom, predstavitev na preprost način uporabnika seznani z osnovami Slo-Tech Linuxa in Linuxa nasploh.

Pozdravi nas okno, ki nas vodi po Slo-Tech Linuxu.

V prvem delu so na kratko predstavljeni pomembni programi, ki so priloženi distribuciji. Urejeni so glede na razporeditev v menuju. Med njimi najdemo tudi pisarniško zbirko OpenOffice.org, brskalnik Mozilla Firefox, glasbeni predvajalnik XMMS, urejevalnik slik GIMP in priljubljeno igro FreeCiv. Vsak program je predstavljen s kratkim opisom, sliko in mestom na menuju.

Drugi del predstavitve je namenjen predstavitvi projekta Slo-Tech Linux in poglobljenemu znanju o istoimenski distribuciji. Tako lahko najdemo obsežno dokumentacijo o osnovah in zgodovini Linuxa, podrobno pa je predstavljeno tudi spreminjanje nastavitev s pomočjo Nadzornega središča Morphix. Opisana je še namestitev na disk in dodanih nekaj zvijač, s katerimi lahko iz Slo-Tech Linuxa iztisnemo kar največ.

Dokumentacija je napisana preprosto, primerno za začetnika, vendar bi jo veljalo razširiti, saj uporabnik izve zares malo o najpomembnejših namenskih programih, npr. o pisarniški zbirki, brskalniku in poštnem odjemalcu. Pa tudi uporaba v vzdrževalne namene je predstavljena nekoliko skopo.

Ko se dokopljemo do zadovoljivega znanja o Slo-Tech Linuxu, lahko začnemo raziskovati sistem, priporočljivo pa je, da pustimo predstavitveno okno zaenkrat odprto, saj nas bo vodilo po programih.

Programska oprema

V spodnjem delu okna je pult, s pomočjo katerega upravljamo programe. Na levi strani je menu K, ki je podoben menuju Start iz okolja Windows, razlika je le v tem, da so programi razvrščeni po tematskih sklopih. Na pultu je nekaj bližnjic do programov in tudi opravilna vrstica, seveda pa lahko uporabimo tudi bližnjice na namizju.

Programski paketi so večinoma poslovenjeni in so izbrani tako, da pokrivajo vsa področja, ki jih za vsakdanje delo potrebuje povprečen uporabnik. Med njimi je veliko takih, ki delujejo na drugih operacijskih sistemih, tudi v najbolj razširjenem, tako da lahko uporabniki, ki želijo začeti uporabljati Linux, spoznavajo programsko opremo tudi v obstoječih okoljih.

Na kratko so predstavljeni vsi pomembni programi, podan pa je tudi postopek za dostop do programa prek menuja.

Najpomembnejši del programske opreme je verjetno pisarniška zbirka OpenOffice.org, ki je čedalje bolj prisotna tudi v slovenskem računalniškem prostoru. Številna podjetja so spoznala, da ne potrebujejo vseh zmogljivosti dragih komercialnih zbirk, pa tudi vhodno/izhodni filtri za datoteke le-teh delujejo dovolj dobro, da lahko uporabijo brezplačen nadomestek. OpenOffice.org poskrbi za udobno obdelavo besedila, preglednice, predstavitve, risanje, matematične formule in urejanje spletnih strani. V tem sklopu velja omeniti še Scribus, novo zvezdo med odprtokodnimi programi, ki postaja čedalje bolj zrelo orodje za namizno založništvo.

Podobna zvezda je med internetnimi programi Mozilla Firefox, spletni brskalnik, ki že nekaj mesecev s hitrostjo, preprosto uporabo in veliko zmogljivostjo osvaja milijone uporabnikov. Kljub temu da je program že nekaj mesecev preveden v slovenščino, je Firefox angleški, kar je glede na to, da Slo-Tech Linux želi biti slovenska distribucija, domala nezaslišano. Evolution ga dopolnjuje kot orodje za delo z elektronsko pošto, vsebuje pa tudi koledar, upravitelja stikov in seznam opravil. Slo-Tech Linux lahko uporabite tudi za video-konference, za kar poskrbi GnomeMeeting, za spletni klepet po različnih protokolih pa Gaim. Razvijalci so se na tem mestu očitno pregrešili in za isto opravilo vključili tudi X-Chat, legendarni odjemalec za klepet po protokolu IRC.

Če je področje, ki je v distribucijah Linuxa slabo zastopano, potem je to večpredstavnost. Zaradi licenčnih pogojev nekatere izmed najpomembnejših distribucij ne podpirajo predvajanja glasbe in filmov v najbolj priljubljenih zapisih. Slo-Tech Linux se na tem področju še posebej izkaže, saj XMMS poskrbi za predvajanje glasbe, Kaffeine za filme, Cinelerra pa za urejanje videa in zvoka. Če imate potrebno strojno opremo, si lahko s kdetv ogledate celo televizijski program in teletekst, s K3b pa zapišete plošče CD in DVD ali luščite filme s plošč DVD.

Eden prvih programov, ki je dokazal, da se da tudi s prostim programjem doseči kakovost komercialnih izdelkov, je bil GIMP, priljubljeno orodje za retuširanje in izrisovanje slik. Na področju 3D-grafike je podobnega spoštovanja deležen Blender, ki ga uporabljajo celo v Hollywoodu za modeliranje, animiranje in ustvarjanje filmskih likov. Če uporabljate optični bralnik in digitalni fotoaparat, vam bosta pomagala Kooka in Digikam, ShowImg pa bo poskrbel za organizacijo slik.

Morphix Control Center je osrednje orodje za nastavljanje sistema.

Slo-Tech Linux uporablja namizno okolje KDE, ki prinaša nekatera osnovna orodja, npr. upravitelja datotek Konqueror, orodje za arhive Ark in pregledovalnik dokumentov PDF, KPDF. Prav tako je na voljo nekaj orodij za sistemsko upravljanje, med katerimi je še posebej pomemben TightVNC, s katerim se lahko povežemo na oddaljeni računalnik. Seveda pa slovenski distribuciji ne manjka niti iger, med katerimi je še posebej priljubljen FreeCiv, strateška igra za več igralcev, ki posnema legendarno Microprosovo igro Civilization II. Obilo užitkov ob igranju!

Priloženi programi so na voljo v najnovejših stabilnih različicah, kar je pohvalno, nekoliko manj razveseljiva pa je organizacija menuja, ki je preveč raztresen in nepregleden za začetnika. Kategorij, v katere so razvrščeni programi, je okoli 15, povsem dovolj pa bi bilo, če bi jih bilo 6 ali 7, tako kakor v predstavitvi programov.

Namestitev na disk

A neurejen menu bo verjetno motil le začetnike, Slo-Tech Linux pa je namenjen tudi nasprotnemu spektru uporabnikov, torej sistemskim nadzornikom, hekerjem in zanesenjakom. Ti bodo distribucijo prav gotovo želeli spoznati od blizu, zato bodo posegli po namestitvi na disk.

Ker Slo-Tech Linux samodejno zazna strojno opremo in ponuja veliko programske opreme, je zelo primeren za namestitev in uporabo kot operacijski sistem za vsakdanjo rabo. Vedite pa, da je namestitev zaenkrat v razvojni stopnji in lahko privede do izgube podatkov! Pred namestitvijo obvezno ustvarite varnostno kopijo pomembnih podatkov na disku.

Najprej izberite ikono Nadzorno središče Morphix na namizju in v oknu, ki se odpre, izberite Install to harddisk, nato pa sledite korakom, opisanim v nadaljevanju.

V prvem koraku morate izbrati disk, na katerega želite namestiti Slo-Tech Linux. Če imate več diskov, poskusite prepoznati pravega na podlagi njegove velikost. Ko kliknete Forward (Naprej), se bo zagnalo orodje za razdeljevanje. Ustvarite razdelek za Linux in izmenjalni razdelek. Prvi naj bo velik vsaj 2 GB, drugi pa okoli 256 MB. Podrobnejša navodila lahko preberete v pomoči za Slo-Tech Linux v oddelku Razdelki. V drugem koraku izberite izmenjalni razdelek, ki ste ga ustvarili. Če ga ne boste uporabili, bo Slo-Tech Linux prav tako deloval, vendar počasneje, zato toplo priporočamo, da ga ustvarite.

Namestitev je silno preprosta, saj nam pomaga čarovnik.

V tretjem koraku izberite razdelek, na katerega želite namestiti Slo-Tech Linux. Ustvarili ste ga že v prvem koraku, če ga niste, pa se vrnite nazaj in poskusite znova. Ta razdelek vsekakor potrebujete, izbrati pa morate tudi datotečni sistem. V večini primerov bo ustrezna že privzeta izbira, ext3, na voljo pa so tudi ext2, ReiserFS in XFS, ki jih uporabite le, če ste prepričani, da veste, kaj počnete.

Sledi ustvarjanje datotečnega sistema, ki traja nekaj časa, potem pa se že začne prenos datotek na disk. V četrtem koraku samo nastavite ime gostitelja (ime računalnika), ki služi prepoznavi vašega računalnika v omrežju, zato lahko zanj izberete karkoli.

Linux lahko uporablja več uporabnikov hkrati. Med seboj se razlikujejo po pravicah za dostop do določenih opravil. Uporabnik root je sistemski skrbnik, ki lahko počne karkoli. Uporabljajte ga samo, ko je to nujno potrebno, ker lahko z njim poškodujete sistem. V naslednjem koraku izberite primerno dolgo geslo (vsaj 5 znakov) in ga shranite na varno mesto, ker ga boste večkrat potrebovali.

Za vsakdanjo uporabo ustvarite novega uporabnika v naslednjem koraku. Uporabniško ime in geslo boste potrebovali vsakič, ko boste zagnali računalnik, zato naj ne bosta predolga, pa tudi prekratka ne. Naj poudarimo, kar nas opozorijo že navodila za namestitev: zaradi hrošča v namestitvenem programu morate obvezno izbrati uporabniško ime morph! Ne preveč profesionalno, a še vedno pohvalno s strani avtorjev.

V zadnjem koraku izberemo še zagonski nalagalnik, ki ga potrebuje računalnik, da prepozna Slo-Tech Linux pri zagonu. Najlaže je, da namestimo GRUB na naš MBR (Master Boot Record ali glavni zagonski zapis). Če imate več diskov, ga namestite na prvega. Če imate nameščene tudi druge operacijske sisteme, jih GRUB morda ne bo uvrstil v zagonski menu, ker je žal ta del namestitve še vedno v razvoju in tudi zagonska disketa še ni na voljo.

Po namestitvi

Po prvi namestitvi je toplo priporočljivo, da namestimo popravke oz. najnovejše različice programske opreme. Pomagamo si lahko s klikom Upgrade System v orodju Synaptic (najdete ga v Nadzornem središču Morphix pod imenom Add/Remove Software). Druga možnost pa je, da v ukazno vrstico kot uporabnik root (Nadzorno središče Morphix -> Root Terminal) vnesemo ukaz apt-get update in zatem še apt-get upgrade.

Debianovo orodje apt bo ugotovilo, katero programsko opremo je treba nadgraditi in koliko paketov bo treba prenesti iz interneta. Po potrditvi se popravki samodejno naložijo. Poleg popravkov lahko namestimo še dodatne programske pakete. Licenčni pogoji omejujejo distribucijo nekaterih kodekov za gledanje filmov, zato jih boste verjetno želeli naložiti sami. V konzolo kot uporabnik root vnesite apt-get install w32codecs in čez nekaj trenutkov boste pripravljeni na ogled filmov.

Orodje Synaptic (oziroma njegova besedilna različica apt), ki omogoča nalaganje programskih paketov, le-te išče in namešča iz skladišč. Uradna skladišča (npr. Debianova) imajo stroga pravila za sprejemanje programskih paketov. Ne gostijo predvsem piratskih programskih paketov ter paketov, za katere ni zagotovljene ustrezne podpore.

Če bi iz katerega koli razloga kljub temu želeli uporabiti druga, neuradna skladišča, ki seveda niso nujno tudi piratska, jih lahko v Synapticu (Nadzorno središče Morphix -> Add/Remove Software) dodate tako, da z menuja Preferences izberete Repositories. Nato vnesite mesto skladišča (naslov URL) ter kliknite Novo.

Mozilla Firefox je nepogrešljiv pripomoček, ki pa je ostal nepreveden.

Na seznamu skladišč lahko le-ta onemogočite s klikom Enabled. Seznam neuradnih skladišč je na http://www.apt-get.org/, s pomočjo iskalnika pa lahko poiščete, v katerih skladiščih je določen programski paket. Če ste bolj vajeni delati s konzolo, lahko nova skladišča programskih paketov vnesete tudi ročno, in sicer v datoteko /etc/apt/sources.list.

Povzetek

Slo-Tech Linux je ambiciozen projekt, ki lahko postane najpogostejša izbira med distribucijami Linuxa v Sloveniji. Še vedno ostaja nekaj malenkosti, ki krnijo njegov ugled. Našli smo nekaj programov, ki niso prevedeni, celo take, za katere so prevodi že na voljo. Menu je neprimeren in ga je treba poenostaviti, namestitev in nastavitvena orodja še razvijajo, dokumentacija pa je posvečena predvsem predstavitvi izdelka in pozablja na podrobnejša navodila, ki jih potrebujejo izkušenejši uporabniki.

A vendar so zaznava strojne opreme, preprosta namestitev in nastavitev, možnost uporabe v demonstrativne in vzdrževalne namene ter primernost programske opreme za povprečnega uporabnika trdni temelji, ki omogočajo dosego zastavljenega cilja. Trenutna različica je izpolnila skoraj vsa pričakovanja in z marsičem tudi presenetila, npr. z enotno grafično podobo in pozdravnim oknom, ki nista bila v prvotnih načrtih.

Upajmo, da bodo razvijalci nadaljevali delo, ki ima velik potencial, odpravili pomanjkljivosti in presenetili z novostmi. Če bodo ohranili začeto smer, se lahko nadejamo uspešne slovenske distribucije, ki utegne postati vzor tudi drugim, mednarodnim projektom.

Slo-Tech Linux 2.0

Kaj: Distribucija Linuxa.

Izdeluje: Slo-Tech.

Cena: Brezplačen, na voljo na http://linux.slo-tech.com.