Smemo al' ne smemo?
Piratizirati, namreč, si "z neta" pretakati glasbo, filme in, da, še vedno tudi programsko opremo. Zakoni večinoma pravijo, da ne, vendar se v zadnjem času v svetu pojavlja tudi zakonodaja, ki pravi drugače.
Glasbe, filmov in programske opreme ne smemo prenašati iz interneta, to je jasno, ne? Ne popolnoma, odvisno od tega, v kateri državi živimo. Pri nas, na primer, je kaznivo le posredovanje nelegalnih vsebin, se pravi "oddajanje", se pravi t. i. "upload". Prenašanje nelegalnih vsebin k sebi, zaradi nekakšne luknje v zakonu, ki so jo pred leti zlobirali nekateri spretni posamezniki, ni. Težava je le v tem, da vsako "torrentanje" vsebine tako sprejema kot oddaja. Torej ...
Toda, ali zaradi takega "piratiziranja" lastniki medijskih pravic in programske opreme res vsako leto izgubljajo hude milijarde? Če bi se zanašali le na njihova tiskovna sporočila (pri nas je v tej smeri aktivna organizacija BSA, ki skrbi za svoje člane, svetovne programske hiše), potem da. Če pogledamo malo širše, pa zagotovo ne, vsaj ne v celoti. Povsem očitno je namreč, da velika večina tistih, ki so iz interneta kdaj sneli kak programski paket, ne sodi med tiste uporabnike, ki bi ta paket tudi kdaj kupili. Še posebej, če je govor o dražjih paketih. Je pa res, da se sporočila lepše bere, če v njih nastopajo milijarde dolarjev in evrov ...
V tej smeri je bilo v zadnjem mesecu zelo zanimivo brati o raziskavi o vplivu, ki ga ima "torrentanje" na družbo in jo je naročila švicarska vlada. Raziskava se opira na podobno raziskavo, ki je bila leta 2009 narejena na Nizozemskem in ugotavlja, da lastnikom pravic sicer prinaša nekaj škode, vendar je družba kot celota zaradi tega pojava zagotovo na boljšem. Ob nastopu novih tehnologij sicer vedno pride do zlorabe (spomnimo se strahu pred videorekorderji), vendar se v povprečju zadeva izniha in prerazporedi. Tako v Švici iz interneta "prenaša" tretjina prebivalcev, starejših od 15 let, vendar vsota denarja, ki ga porabijo za zabavo, ni prav nič manjša od tiste, ki so jo v ta namen namenili pred leti, ko tehničnih možnosti za torrentanje še ni bilo. To pomeni, da uporabniki torrentov del vsote za filme in glasbo namenijo za druge oblike zabave, pri čemer vodijo koncerti, hkrati pa se s tako zastonjsko dostopnostjo produkcije še dodatno izobražujejo. V Švici bo torej t. i. osebno piratstvo še naprej ostalo legalno. Kaznovati ga pa tako ali tako ni bilo mogoče že od leta 2010, ko je vrhovno sodišče odločilo, da je hranjenje IP številk uporabnikov vdor v človekovo zasebnost.
V raziskavi so omenjene tudi nasprotne rešitve nekaterih držav, npr. Francije, kjer velja t. i. zakon treh prekrškov (three strike), po katerem lahko uporabnike, ki jih pri torrentanju trikrat dobijo, za eno leto izklopijo iz interneta (mimogrede, odbor za človekove pravice pri Združenih narodih je odločil, da dostop do interneta sodi med človekove pravice). Francoski zakon se je namreč izkazal za zelo dragega in precej neučinkovitega. Prva polovica leta delovanja sistema je namreč zahtevala 12 milijonov evrov, v tem času pa so zaznali 18 milijonov (!) "domačih piratov" (v Franciji sicer živi 65 milijonov prebivalcev). S tega seznama jim je uspelo izluščiti milijon naslovov IP, ki so jih sporočili ponudnikom interneta, ti pa so na tej podlagi lahko sporočili 900.000 uporabnikov z imenom in priimkom. Posledica - 470.000 uporabnikom je bila poslana prva opozorilna pošta. 20.000 jih je nato dobili še drugo opozorilno pošto in le 10 (deset!) potem še tretje, menda končno opozorilo. Vendar tudi teh deset na koncu (še?) niso odklopili iz interneta, saj se sodnik še ukvarja s pritožbami, da so vsebine delili nezavedno. Pognali so namreč program za deljenje torrentov, ki je pač avtomatsko začel deliti vsebine, ki jih imajo na disku že dalj časa ... Sploh pa, po podatkih strani www.youhavedownloaded. com, se je na spisku naslovov IP, ki uporabljajo piratske torrente, našlo tudi nekaj naslovov iz uradne rezidence francoskega predsednika Sarkozya….
Če povzamem - industrija zabave, pa tudi programska industrija, se enostavno morata prilagoditi novim razmeram. To pomeni, da morata ponuditi enostaven in cenovno ugoden način nakupa vsebin. Oboje je prvi uvidel Steve Jobs oz. Apple s svojima trgovinama iTunes in AppStore. Koliko se bo ta korak poznal pri nas, še ni jasno, zaenkrat pa je dejstvo, da med najbolj obiskanimi spletnimi stranmi ostajata Partis in Podnapisi.net. Mimogrede, Partis navaja, da so najbolj iskani pojmi na njihovi strani (po vrsti): "komedija", "comedy", "akcija" in "grozljivka". Šele potem "Windows 7".
---
Za konec še nekoliko manj prijetno opravilo - zapisati moram, da smo Monitor nekoliko podražili. Dosedanja cena je veljala od januarja 2003 (takrat še v tolarjih), torej smo zdržali kar devet let.
In pa, seveda - želim vam vesele praznike in uspešno novo leto 2012!
Zaenkrat je dejstvo, da med najbolj obiskanimi spletnimi stranmi ostajata Partis in Podnapisi.net. Mimogrede, Partis navaja, da so najbolj iskani pojmi na njihovi strani (po vrsti): "komedija", "comedy", "akcija" in "grozljivka". Šele potem "Windows 7".