Smo le majhen otok ...
Ste opazili, kakšna gonja je zadnje čase glede piratskih vsebin, piratiziranja, piratov in podobne golazni? Gonja, sprožena večinoma s strani ameriških, hollywoodskih podjetij. In vendar - gonjo je zaslediti le v tujem delu spleta, v Sloveniji pa ne.
Kdor količkaj sledi tehnološkim novicam v tujem spletu, skorajda ni mogel spregledati zgodbe o Megauploadu, ki so ga novozelandske oblasti s pomočjo FBI zaplenile in spektakularno, s helikopterskim desantom, zaprle njenega lastnika (kot kaže sedaj, menda nelegalno, zato bo vse skupaj padlo v vodo). Ali pa zgodbe o že legendarnem Piratskem zalivu, kjer se je že kar nekaj držav odločilo za zaporo dostopa do tega "legla piratstva" (neuspešno seveda, saj je malo morje posredniških strani do njega). Ali pa tega, da Google v svojem iskalniku po novem nižje razvršča spletne strani, ki omenjajo ThePirateBay (ups, ta uvodnik je na voljo v našem spletu!). Ali pa zgodbe o tem, kako je šel ukrajinski zunanji minister na obisk k svojemu ameriškemu kolegu in je še prej v znak dobre volje dal zapleniti strežnike piratske strani demonoid.me (mimogrede - domena .me je črnogorska, lastniki strani pa so menda iz Mehike).
Kaj pa pri nas? Država se občasno nekaj trudi in "kakor" zapre dostop do svetovnih športnih stavnic, to pa je tudi vse. Pa v resnici vsi vemo, da imamo slovenski ustreznik piratskega zaliva www.partis.si in vsaj še odličen forum www.slo-filesharing.com s povezavami do torrentov najnovejših filmov in TV serij. Obe strani sta, vsaj po neuradnih podatkih, beri: govoricah, zelo dobro obiskani in sta zagotovo odgovorni za precejšen del v Sloveniji ogledanih filmov in serij (če se piratski programski opremi v tem uvodniku izognem). Tako zelo obiskani, da lahko na Partisu brez težav ugledate reklame za Simobil, Mobitel ali, recimo, avtomobile Ford. Tako obiskani, da tudi mi opazimo povečan obisk na naših novicah, ko katero izmed njih objavimo tudi med novicami na Partisu.
Zakaj torej pri nas živijo stvari, ki se jih v tujini trudijo zapreti? Smo manj klečeplazni do ZDA kot Ukrajina? Dvomim. Bolj bo držalo to, kar mi je pred kratkim zapisal kolega - "Dokler jih FBI ne opazi, miši plešejo." Obe zgoraj omenjeni strani sta namreč lepo krajevni, slo-filesharing je menda celo nevidna iz tujine (vsaj tako mi pravi kolega iz Moskve). Koristno. Poleg tega Partis uradno menda briše sporne torrente, če jih kdo na to opozori. Sicer se čez tri sekunde prikaže drug torrent z isto vsebino, a važno je sodelovati ...
Predvsem pa je ključno, da imamo v Sloveniji zakonodajo, ki "dolpotega" filmov za lastno uporabo, v nekomercialne namene, ne šteje za kaznivo dejanje. To je le prekršek. To pomeni, da se naša policija pač ne usede na zanimive torrente in ne zapisuje IP naslovov kršiteljev. To lahko naredi le nekdo, ki bi se vas, kot privatno osebo, odločil civilno tožiti, npr. kak filmski distributer. Pa še ta bi bil uspešen le, če imate statično IP številko, saj od organov pregona ne more zahtevati podatka o tem, kdo stoji za dinamičnim IP naslovom, kakršne uporablja večina uporabnikov. Sicer pa je že iz primera poslanca Magajne jasno, da naslov IP ne definira nujno tudi dejanskega uporabnika/kršitelja.
To navsezadnje ugotavljajo tudi v tujini, v državah, ki so se odločile vpeljati t. i. "three strikes zakonodajo", po kateri kršitelje najprej trikrat (nekajkrat) opozorijo, nato pa kaznujejo. V kar nekaj takih državah so namreč nazadnje spoznali, da je zelo težko dokazati neposredno povezavo številka IP - kršitelj, predvsem pa je to zelo drago in za državo nesmotrno početje. Kot ključen dokaz lahko namreč štejemo le dejansko navzočnost inkriminirane vsebine na disku uporabnika. Kar je v Sloveniji spet "težava", saj je podatke na disku vedno moč zašifrirati (TrueCrypt, PGP), po naši zakonodaji pa vas ne more nihče prisiliti, da mu izdate geslo. Je pa res, da postaja slovenska policija na področju razbijanja takih zaščit vedno bolj uspešna, a to je že druga tema.
Včasih je torej čisto lepo živeti na tako majhnem in izoliranem koščku sveta, kot je Slovenija. Tu in tam sicer do nas pljusknejo razne ACTE ali poskusi, kot je predlagani zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je predvidel, da je za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov dovolj le pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, vendar gre to, k sreči, le redkokdaj skozi.
Je pa res, da se pri tej tematiki vsi malce sprenevedamo. Všeč nam je, če je vse zastonj, obenem pa bi radi, da nam drugi naše delo kljub vsemu plačajo. Tako kot novo ustanovljena Piratska stranka, ki se zavzema za "svobodno programsko opremo", pri ustanavljanju pa je vidno vlogo prevzel direktor razvoja slovenskega IT podjetja, ki se "v službi" strogo zavzema za zaščito svoje programske opreme. Tako pač ne gre.
Je pa res, da se pri tej tematiki vsi malce sprenevedamo. Všeč nam je, če je vse zastonj, obenem pa bi radi, da nam drugi naše delo kljub vsemu plačajo.