Sneg v avgustu

Na tradicionalnem srečanju razvijalcev WWDC junija 2008 so Applovi šefi napovedali izid novega operacijskega sistema Mac OS X 10.6 za letošnjo jesen. Tudi po letošnjem WWDC okvirnega časa izida niso spreminjali. Zato je pomenila Applova napoved izida Snow Leoparda za 28.avgust nemalo presenečenje.

S precejšnjo verjetnostjo smemo domnevati, da so Applovi lisjakom znova hoteli ukrasti šov tekmecu iz Redmonda - Microsoftu, in bolj ali manj jim je to spet uspelo.

Ime novinca (Snow Leopard oziroma Snežni leopard) kaže, da izhaja iz prejšnje različice (Leopard) in da tokrat ne gre za kup revolucionarnih sprememb, ki bi se kazale v 300 novih funkcijah operacijskega sistema. Tako so namreč oglaševali Leoparda oziroma Mac OS X 10.5. Okolje Snežnega leoparda je popolnoma enako kot pri Leopardu, spremembe pa so vidne predvsem pod pokrovom.

Namestitev dovoljuje le malo možnosti prilagoditve za uporabnika.

Namestitev Snežnega leoparda vsebuje manj možnosti, kot so jih prejšnje različice Mac OS X. Odločimo se lahko zgolj za nadgradnjo ali pa za svežo namestitev sistema na formatirani razdelek. Zanimivo, po nadgradnji se izdatno poveča velikost nezasedenega prostora na razdelku z nameščenim sistemom. Po nadgradnji na prenosniku MacBook Pro smo pridobili kar 8,5 GB prostora, podoben postopek pri iMacu pa nam je prinesel dobrih 6 GB. Nekaj tega gre na račun okleščene kode. Programi v operacijskem sistemu namreč niso več "debeli". To pomeni, da ne vsebujejo dveh komponent, ene za Mace s procesorji PowerPC in druge za Mace z Intelovimi procesorji. Dodatno v programskih datotekah ni odvečnih jezikovnih različic, na disku pa ni množice gonilnikov za tiskalnike, ki so v starejših različicah zasedali več gigabajtov prostora.

Kot rečeno, je Mac OS X 10.6 prvi sistem, ki ga je mogoče namestiti le na Mace z Intelovimi procesorji. Lastniki starejših mlinčkov (letnica izdelave pred letom 2006) s procesorji PowerPC bodo ostali z dolgim nosom ali pa s prazno denarnico, saj bodo morali pač kupiti nov računalnik, če bodo hoteli delati s Snežnim leopardom. Prav tako ni možna nadgradnja Tigra (različica 10.4), ki je bil prvi operacijski sistem za Mace z Intelovimi procesorji. Seveda pa se uporabnik Tigra lahko odloči za svežo namestitev novega okolja.

Čudovito izrisane ikone programov lahko dosegajo do 512 × 512 pik.

Med poglavitne novosti snežne mačke, ki jih razglašajo pri Applu, spada praktično popolno 64-bitno delovanje programov, ki so vgrajeni v operacijski sistem. Le slaba petina programov je ostala 32-bitna, velika večina pa je napisana na novo. Med prvimi so skoraj vsi programi iz paketa iLife 09 (ki ni del operacijskega sistema), razen koledarja iCal. S 64-bitno podporo se sicer Applovi razvijalci ukvarjajo že več let in upati je, da jim bo vsaj z naslednjo različico operacijskega sistema uspelo pokriti še zadnje bele lise na zemljevidu 64-bitnih programov. Seveda jim bodo morali slediti tudi razvijalci iz drugih podjetij.

Grand Central Dispatch (GCD) je novost, ki poskrbi za čim bolj optimizirano delovanje večjedrnih procesorjev. GCD poskrbi, da se programerjem, ki pišejo programe za Mace, ni treba ukvarjati s tem, kako se bo sistem čim učinkoviteje lotil posamezne naloge. Če je le mogoče, se posamezne niti izvajanja večjih, zapletenejših programov porazdelijo po vseh jedrih procesorja, ki so na voljo. S sočasnim izvajanjem se pohitri delovanje celotnega sistema.

Pri nadgradnji Leoparda s Snežnim leopardom se občasno zgodi, da kateri od nameščenih programov v Leopardu ni združljiv z novincem. Na srečo namestitveni program to zazna in "krivca" preseli v posebno mapo, kar je še posebej dobrodošlo pri programih, ki se v starem okolju samodejno zaženejo in bi v najslabšem primeru onemogočili delovanje računalnika. Prve dni po izidu Mac OS X 10.6 je bilo kar nekaj programov, ki niso združljivi z njim (npr. Little Snitch, iStat Menus na našem iMacu), vendar razvijalci res hitro reagirajo. Zato smemo pričakovati, da bodo vsi taki programi v kratkem doživeli posodobitev ter združljivost s Snežnim leopardom.

Ko kliknemo na ikono poljubnega programa v pristanu (dock), se nam prikažejo vsa odprta okna tega programa ter dodatne možnosti.

Prenovljen je večpredstavni predvajalnik QuickTime X. Ta je po zmožnostih nekje med prejšnjo osnovno in profesionalno različico. Da ne bi razburili lastnikov stare profesionalne različice (QuickTime 7.5, 29 evrov), namestitveni program Snow Leoparda omogoča namestitev programa QuickTime Player 7, ki se znajde med pripomočki (Utilities). Vnesemo še registracijski ključ in program se spremeni v QuickTime 7 Pro. V novi QuickTime X je vgrajen snemalnik zaslonske slike in slike, ki jo zajame spletna kamera, povezana z našim Macom. Za zajemanje filmov, ki prikazujejo dogajanje na namizju, smo doslej potrebovali poseben program, najbolj znan je Snapz Pro X. A tudi novi predvajalnik ne omogoča ogledovanja filmov v zapisu DivX, Xvid ali flash. Posebej boleča je zadnja pomanjkljivost, saj je zapis flash postal skoraj standard predvsem pri spletnih straneh in je uspešno izpodrinil filme v zapisu QuickTime.

QuickTime X omogoča enostaven izvoz filmov, ki jih posnamemo (bodisi s kamero ali z namizja), v najbolj znani videoportal, YouTube (pa tudi v Applovo storitev MobileMe). Pri prvem izvozu programu zaupamo uporabniško ime ter geslo našega računa na portalu YouTube in za vselej smo rešeni skrbi.

64-bitne programe lahko poganjamo v 32-bitnem načinu, če vtipkamo Command+I ter obkljukamo ustrezno polje v oknu, ki se prikaže.

Zadnja velika novost Snežnega Leoparda je vključena podpora strežnikom Microsoft Exchange. S tem merijo na večjo sprejemljivost Macov za oddelke IT po podjetjih. Precej uporabnikov si želi na svojih delovnih mizah imeti Maca, vendar naletijo na nerazumevanje šefov informatike. Zmožnost poganjanja okolja Windows z virtualizacijskimi programi (Parallels, Fusion podjetja VMWare ali celo brezplačni VirtualBox, ki ga je kupil Sun) zagotovo blagodejno vpliva na razširjenost Macov, vendar bi pri Applu najbrž raje videli uporabnike, prikovane nad namizje Mac OS X. Zato so se v Cuppertinu potrudili in vgradili podporo Exchangeu v okolje Snežnega leoparda. Žal je ta podpora omejena na Exchange 2007, v marsikaterem podjetju pa uporabljajo še starejšo različico z letnico 2003. Ko v programu Mail odpremo poštni predal s strežnika Exchange, mu zaupamo le uporabniško ime ter geslo. Program poskrbi, da se po uspešni prijavi z računom uskladijo (sinhronizirajo) vsebina poštnega nabiralnika v Mailu, koledar s programom iCal ter shranjeni stiki (naslovi) s programom AddressBook. Omenimo še drobno zanimivost - Okna nimajo vgrajene podpore strežnikom Exchange, kljub istemu izdelovalcu.

Seveda uporabnike zanima, ali je nova Applova mačka hitrejša od prejšnje. Ocene, ki temeljijo na času zagona nekaterih programov, pravijo, da je. Mi smo te trditve preizkusili s programom Xbench 1.3. Njegova slabost je, da gre za sintetični program. To pomeni, da ne vsebuje dejanskih programov, ki jih uporabniki uporabljajo pri vsakdanjem delu. Žal za Mace ni programa, kot je okenski SYSmark 2007, ki ga uporabljamo za preizkušanje prenosnih računalnikov. Meritve z XBenchem so pokazale, da ni bistvenih razlik med obema sistemoma. SnowLeopard je malce boljši pri preizkušanju procesorsko intenzivnih nalog ter pri prenašanju opravil na posamezna jedra procesorja. Po drugi strani pa je Leopard boljši pri delu z grafiko OpenGL ter Quartz. Razlike med hitrostjo v obeh okoljih pa ne dosegajo več kot nekaj odstotkov.

Še beseda o prijaznosti licenčnega modela in o ceni Snežnega leoparda. Apple se drži tradicije in prijetne izkušnje namestitve novega sistema ne kvari z vnašanjem licenčnega ključa ter z aktivacijo, kot to počne Microsoft. Resnici na ljubo podjetje zaračuna operacijski sistem z vsakim novim računalnikom in še zdaleč ni finančno prikrajšano. Nameščanje novih različic pa običajno prinaša vedno višje strojne zahteve (tokrat ne!) ter s tem na srednji rok povečuje prodajo novih računalnikov. Z dostopno ceno nadgradnje (29 evrov, v ZDA pa 29 dolarjev) so pri Applu vzeli veter iz jader piratom. Za prihranek v višini cene cenejšega preizkusnega programa se namreč večini uporabnikov ne splača iskati ter pretakati 6 GB velike nelegalne kopije snežnega leoparda. Še posebej, ker jim nihče ne more zagotoviti, da tako dobljena datoteka morebiti ni okužena s trojanskim konjem.

Mac OS X 10.6 (Snow Leopard)

Kaj: Operacijski sistem za računalnike Macintosh.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: E.P.L., www.epl.si.

Cena: 29 EUR za en računalnik (nadgradnja), 49 EUR za pet računalnikov (Family Pack).

Za: Cena, podpora za Exchange 2007, ni aktivacije izdelka.

Proti: Malo vidnih novosti. Ni možna nadgradnja Mac OS X 10.4.