So certifikati znanja v IT-svetu še vedno zelo zaželeni?
Dobro se spomnim časov, ko so bili IT-certifikati nekakšen sveti gral. Internet je bil še precej v povojih in tudi tisti, ki so bili strokovnjaki, so bili bolj v ozadju. Vsake toliko pa je vendar kakšen prišel na plano in takrat smo z občudovanjem gledali kratice, ki so se pojavljale ob njihovih imenih – MCSE, MCSD … Tudi strokovnjaki so se z veseljem kitili s kraticami ali posebnimi značkami, ki so jih prejeli ob opravljenem izpitu. Vse to se je dogajalo konec 90. let …
Zgodba z IT-certificiranjem se je pravzaprav začela mnogo prej (vir: testoutce.com). Leta 1978 je bil predstavljen prvi uradni IT-certifikat CISA (The Certified Information System Auditor), ki ga je izvajala mednarodna strokovna organizacija ISACA. Ta je bila osredotočena na upravljanje informacijske tehnologije in je bila ustanovljena daljnega leta 1969. Kar 200 strokovnjakov si je v prvih treh letih prislužilo certifikat. Za tiste čase impresivna številka. Kasneje so IT-certifikate začele izdajati tudi druge organizacije, kot sta SCO (Santa Cruz Operation) in Novell. Z rastjo večjih IT-podjetij so ta začela izdajati svoje IT-certifikate, prilagojene svojim izdelkom. Vsako boljše IT-podjetje je moralo imeti svoj certifikat in tako so na ta vlak skočila podjetja, kot so IBM, HP, Compaq, Dell, Cisco in seveda Microsoft.
Zadnji je svoj znani certifikat MCP (Microsoft Certified Professional) prvič predstavil leta 1992, naslednje leto pa so mu sledili še MCSE (Microsoft Certified System Engineer), MCPS (Microsoft Certified Product Specialist) ter poseben certifikat, namenjen inštruktorjem MCT (Microsoft Certified Trainer). Do leta 1999 je bilo v svetu že pol milijona strokovnjakov z Microsoftovim certifikatom.
Cisco je svoj certifikat CCIE (Cisco Certified Internetwork Engineer) začel izdajati leta 1993, pet let kasneje pa je temu dodal še CCNA (Cisco Certified Network Associate).
Istočasno je tudi organizacija Computing Technology Industry Association, danes bolj znana kot CompTIA, začela izdajo certifikatov A+, ki so v veljavi še danes.
Leta so tekla, razvoj na področju računalnikov je bil zares izjemen in certifikatov na trgu je bilo za vsakogar nekaj. Nekaj časa se je zdelo, da brez certifikata vstop v IT svet sploh ni mogoč, kar je bil svojevrsten začarani krog: certifikati so bili dragi, da bi ga plačalo podjetje, si moral biti tam seveda zaposlen. Z razvojem interneta, ko je ta posegel v vse pore našega življenja, pa so tudi certifikati začeli izgubljati svoj sijaj oziroma vsaj svoj elitni pridih. Znanje ni bilo več samo v domeni velikih podjetij, ampak smo se marsičesa naučili kar »na internetu«. Opremljeni z znanjem smo bistveno lažje dobili prvo službo. Tudi samo certificiranje je postalo cenejše in dostopnejše.
Danes se zdi, da imamo IT-certifikate pravzaprav za vsakim vogalom, vseeno pa so v poplavi mnogih nekateri cenjeni manj, drugi bolj. Na Courseri ali Udemy so certifikati pravzaprav smešno poceni, čeprav bi jim tehnično težko rekli, da so to res pravi certifikati znanja. Bolj kot ne so potrdilo, da se je nekdo prebil skozi vse lekcije. Seveda, če se je nekdo poglobil v vse lekcije, je verjetno odnesel tudi nekaj znanja, kar pa ne pomeni, da je zares usposobljen za delo, je le prestopil začetno stopničko na določeno področje. Na drugi strani pa imamo visoko cenjene certifikate, kjer se odgovorov na izpitna vprašanja ne da enostavno »najti na Googlu« niti ni dovolj, da se kandidat prebije skozi lekcije. Pravzaprav so lekcije mnogokrat ločene od samega izpita, ki obsega tudi praktičen del.
Zakaj bi se torej nekdo odločil, da bo uradno pridobil neki certifikat, če to zahteva ogromno vloženega truda, tudi nekaj denarja? Ali ni dovolj, da se udeležimo nekega izobraževanja, ali pa se morda izobrazimo kar sami?
Čeprav so zlati, prestižni časi certificiranja minili, pa se v praksi certificiranja še vedno izvajajo in tudi strokovnjaki jih še vedno opravljajo. Za tokratni prispevek smo povabili šest strokovnjakov različnih profilov, da so z nami delili svoj pogled na IT-certificiranje. Med njimi so predstavniki štirih različnih skupin: zaposlovalci, ponudniki certificiranja, iskalci talentov in IT-strokovnjaki.
***
ZAPOSLOVALEC, IZVAJALEC, IT STROKOVNJAK
Marjan Bradeško, mag., direktor Centra odličnosti na ravni skupine Conscia (Nil)
V IT-industriji ste že dovolj dolgo, da znate oceniti trende. Kako bi ocenili potrebo po opravljenih IT-certifikatih? Se je ta zmanjšala, povečala?
Potrebe po certifikatih bodo vedno. Prvič že zaradi dokazovanja usposobljenosti na razpisih, prav tako zaradi doseganja boljšega statusa pri dobavitelju/proizvajalcu. Seveda pa so certifikati v osnovi vedno vezani na posameznika, ki s tem – vsaj do določene mere – dokazuje sebi in drugim, da zna, da ima zahtevane spretnosti, da je usposobljen in da se razvija. Moj občutek je, da je potreba po certifikatih nekako konstantna.
Kaj pa pomembnost opravljenih certifikatov? Je danes bolj ali manj pomembno imeti IT-certifikat kot včasih?
Certifikati so seveda še vedno pomembni, le da je danes »na trgu« veliko večja ponudba, zato se nekateri najuglednejši po moči malce porazgubijo. Zaradi IT-rešitev, ki pogosto kombinirajo več proizvajalcev, pa ima posamezni certifikat proizvajalca s stališča znanja morda malce manjšo težo, s stališča statusov (in iz njih izhajajočih bonitet) pa je seveda še vedno pomemben (kakor tudi pri razvoju zaposlenih). Mislim pa, da se je kar nekaj teže v zadnjih letih preneslo na od proizvajalca neodvisne certifikate, posebej za IT-podjetja, ki ponujajo upravljane storitve. Primer tega so certifikati s področja IT-varnosti (denimo GIAC, CISA …).
Ali ocenjujete, da so strokovnjaki s certifikatom bolj strokovni in primerni za delovno mesto kot nekdo brez njega?
To vprašanje pravzaprav nikoli nima enoznačnega odgovora. Nekdo, ki je res strokovnjak in ima izkušnje ter želi svojo usposobljenost potrditi s certifikatom, je seveda odlična izbira. Najdejo pa se tudi taki posamezniki, ki certifikate »zbirajo«, zato se dostikrat naučijo samo tisto, kar jim omogoči certifikacijo, nimajo pa vseh izkušenj in širine. Prav tako imamo ljudi, ki so vrhunski strokovnjaki, pa ali zaradi osebne odločitve ali preprosto zaradi pomanjkanja časa ne gredo opravljat certifikacije. Sam se vedno nagibam k prvi možnosti – znanje, izkušnje, potem pa še pika na i – certifikat. Dokaz sebi, dokaz, da rastem. Podobno kot študij – končna diploma je zares potrditev, da si končal, in nudi posebno zadovoljstvo.
Katere certifikate ste pridobili vi?
Ker v zadnjem času delam v izobraževanju, so moja »certifikatska« leta v IT že malo minila. Bil pa sem med prvimi, ki so opravili nekoč in še danes izjemno cenjeno certifikacijo v IT-svetu – Cisco Certified Internetworking Expert [CCIE]. Izpit sem opravil daljnega leta 1995, takrat nas je bilo na svetu komaj okoli 500. Po mnogih letih aktivnega statusa sem danes doživljenjski »upokojeni« CCIE (Lifetime CCIE Emeritus). V svojih najaktivnejših letih v IT sem opravljal še vrsto drugih certifikacij, tudi s področja načrtovanja omrežij (to sta bili certifikaciji CCDA in CCDP). Bil sem tudi med prvimi certificiranimi Ciscovimi inštruktorji, ki so dobili naziv CCSI [Certified Cisco Systems Instructor]. Imam pa tudi nekaj certifikatov zunaj IT-področja.
Kaj je bila vaša motivacija za pridobitev certifikatov?
Takrat je bila večina certifikatov nuja, če smo hoteli dosegati ustrezen status – najboljšega – pri našem dobavitelju Ciscu (Cisco Gold Partner). Ko sem sam opravljal izpit CCIE (dva dni v Bruslju), so bile vse oči iz matičnega podjetja uprte vame. Namreč, potrebovali smo četrtega inženirja s tem nazivom, opravil sem izpit in – naše podjetje se je »zlato zasvetilo« (postali smo Gold Partner). Seveda pa mi je godilo, da sem imel potrditev svojega znanja, zelo pa mi je pomagalo tudi, ko sem predaval po svetu, saj mi je naziv CCIE dvigal samozavest in tudi kredibilnost. Glede motivacije pa … Včasih je to potreba, kot je bila pri meni, pri nas v podjetju pa je preprosto tudi del razvojnega načrta vsakega zaposlenega – kar se odločita vodja in posameznik, to potem zadnji poskusi potrditi tudi s certifikatom. Predvsem v ZDA, kjer si izpite pogosto plačujejo posamezniki sami, pa je to tudi pot k boljši zaposljivosti ali napredovanju.
Bi rekli, da je Ciscov certifikat težko prislužiti? Zakaj?
Ciscovi certifikati še vedno veljajo za zelo ugledne in zahtevajo veliko dela ter znanja. Tudi zato, ker kot proizvajalec Cisco pokriva zelo širok nabor rešitev iz IT. Že prej omenjeni CCIE in še posebej Cisco Certified Design Expert [CCDE] sta še vedno v vrhu certifikacij, s katerimi se ponašajo IT-strokovnjaki. Tudi certifikacija Cisco Certified DevNet Expert (in njej podrejene) je nekaj posebnega, saj pokriva področje programabilnosti in avtomatizacije v omrežjih, kar spet zahteva neko povsem novo znanje za tradicionalne inženirje. Da, če certifikat jemlješ kot potrditev svojega znanja, izkušenj in spretnosti, ima težo – in četudi je s tako pripravo izpit lažji, je pot do njega težka.
ZAPOSLOVALEC, IT-STROKOVNJAK
Andrej Bergant, vodja razvoja, Frodx
V IT-industriji ste že dovolj dolgo, da znate oceniti trende. Kako bi ocenili potrebo po opravljenih IT-certifikatih? Se je ta zmanjšala, povečala?
Potreba po novih znanjih se skozi čas povečuje. Delno zaradi hitrejšega razvoja tehnologij, delno pa zaradi povečevanja nabora tehnologij, ki ga IT upravlja. Hkrati s potrebo po novih znanjih se povečuje tudi potreba po opravljenih certifikatih.
Kaj pa pomembnost opravljenih certifikatov? Je danes bolj ali manj pomembno imeti IT-certifikat kot včasih?
Glavnina certifikatov, ki je včasih obstajala v IT, so bili certifikati velikih IT-podjetij, ki so certificirala upravljavce svojih rešitev. Ti certifikati so navadni nekoliko zahtevnejši in zagotavljajo določeno raven poznavanja IT-rešitve. Danes pa imamo res veliko število spletnih portalov in podjetji, ki nudijo izobraževanja in izdajajo certifikate, a ne samo za uporabo in upravljanje sistemov, ampak tudi za različna mehka znanja in veščine. Vendar pa ti certifikati dajejo manj zagotovila, kakšna znanja je nekdo usvojil in kako težko ga je bilo pridobiti. Kljub temu so dober način pridobivanja novih znanj, saj nudijo strukturiran pristop k pridobivanju znanja ter zahtevajo določeno stopnjo fokusa in vztrajnosti.
Ali ocenjujete, da so kandidati s certifikatom bolj strokovni in primerni za delovno mesto kot nekdo brez njega?
Odvisno od praktičnih izkušenj. Kandidat s praktičnimi izkušnjami, ki nima certifikata, je zagotovo primernejši od nekoga, ki ima certifikat, vendar nima praktičnih izkušenj oziroma so njegove praktične izkušnje omejene na naloge s tečaja za pridobitev certifikata. Če pa primerjam dva kandidata brez praktičnih izkušenj, pa menim, da ima kandidat s certifikatom boljša izhodišča, ker je za pridobitev certifikata moral vložiti več časa in truda.
Ali je pomembno, kakšne certifikate ima nekdo? Vemo, da jih obstaja mnogo ter da so nekateri predvsem marketinške narave in torej enostavno pridobljeni. Za druge pa se je treba precej potruditi.
Pri kandidatih za delovno mesto je opravljen certifikat dobra iztočnica za pogovor in preverjanje znanja, saj od kandidata s certifikatom pričakuješ neko raven znanja. Skozi debato hitro ugotoviš, ali je certifikat kaj vreden. Pri certifikatih, ki jih pridobim sam (ali jih priporočim sodelavcem), pa se osredotočam predvsem na vsebino izobraževanja, ki je pogoj za certificiranje. Če se mi zdi po opisu in vsebini izobraževanje kakovostno, se s procesom certificiranja niti ne ukvarjam preveč. Enostavno zato, ker vem, da se nekega izobraževanja udeležujem predvsem za to, da bom pridobil znanje in ga nato tudi čim hitreje uporabil pri svojem delu.
Kateremu kandidatu bi dali prednost: takemu, ki je pridobil 30 različnih certifikatov, recimo na Udemy, ali nekomu, ki ima opravljen en visoko cenjen certifikat?
Seveda je zelo odvisno od delovnega mesta. Če ima opravljen konkreten visoko cenjen certifikat, ki je pri nas pogoj za napredovanje, je tak kandidat zagotovo zanimivejši. Pri kandidatih z veliko certifikati pa me vedno zanima, ali so s pridobljenim znanjem potem kaj naredili in ga poskušali spraviti v prakso ali je bil cilj zgolj še en certifikat. Ker tako, kot je danes v IT enostavno najti izobraževanja in certificiranja, je prav tako enostavno narediti neki svoj »hobi projekt«, ki daje pridobljena znanja v prakso.
Ali imajo kandidati s certifikatom takoj prednost ali je to samo jeziček na tehtnici?
Kandidata vedno analiziramo kot celoto, skupaj z izobraževanji, s certifikati, z izkušnjami ... Certifikati so vedno samo ena od uteži na tehtnici.
ISKALEC KADROV
Sara Vošinek Gašpar, iskalec talentov, Synthesia
V »industriji HR« ste že dovolj dolgo, da znate oceniti trende. Kako bi ocenili potrebo po opravljenih IT-certifikatih? Se je ta zmanjšala, povečala?
Potreba po certifikatih se je danes za povprečnega inženirja prej zmanjšala kot zvečala. Zaprtokodni sistemi niso več v modi, danes je zelo veliko informacij dostopnih, veliko je odprtokodnih rešitev in tudi celotna IT-skupnost je bolj povezana ter lažje deli informacije. Pred 15 leti si za IBM-ov sistem moral poslati svoje zaposlene na izobraževanje, da so orodja sploh lahko uporabljali, medtem kot danes tega, za nekega ponudnika oblačnih storitev, recimo, ni treba. Certifikati ostajajo pomembni na nekaterih delovnih mestih v državni upravi, za delovna mesta, povezana z varnostjo, za delo z nekaterimi orodji, za to, da si lahko uraden predstavnik določene znamke ali tehnologije, kjer navadno nudiš storitve drugim, ali za zelo velike sisteme, kjer ni toliko dostopnih informacij (recimo SAP).
Kaj pa pomembnost opravljenih certifikatov? Je danes bolj ali manj pomembno imeti IT-certifikat kot včasih?
Certifikati imajo svoje mesto in pomembnost v industriji. Ti ostajajo pomembni kot dokaz predanosti ter motivacije posameznika, saj njihovo pridobivanje zahteva napor in čas, oseba mora biti pripravljena vložiti dodatni trud in energijo v izboljšanje svojih veščin. Pomembnost, ki jo podjetja ali poklici znotraj IT pripisujejo posameznim certifikatom, pa je zelo različna. Zasledimo jih predvsem pri delu z nekaterimi starejšimi sistemi, zelo so prisotni pri profilih, povezanih z varnostjo, v IT (tu imam v mislih certifikate, kot je CompTIA) in pri delu z oblaki, manj pa pri spletnih programerjih.
Ali ocenjujete, da so kandidati s certifikatom bolj strokovni in primerni za delovno mesto kot tisti brez njega?
Ko govorimo o ljudeh, ki že imajo delovne izkušnje, navadno ne. Certifikat sam govori kvečjemu o teoretični podkovanosti in razumevanju konteksta ter konceptov, na katerih je neko orodje osnovano, vsekakor pa certifikat sam po sebi ni znak primernosti za delovno mesto (razen če je eden od pogojev). Izjema, ki jo občasno srečam so, recimo, podjetja, ki imajo izzive z nekim orodjem/tehnologijo. Če jim vpeljava orodja v delovni proces ni čisto uspela ter v svojem podjetju še nimajo zaposlenih z izkušnjami z neko tehnologijo ali pa jim neko orodje povzroča težave, je certifikat s točno tega področja lahko zelo velik plus, saj poleg profesionalnih delovnih izkušenj kaže še na razumevanje konceptov v ozadju.
Ali je pomembno, kakšne certifikate ima nekdo? Vemo, da jih obstaja mnogo ter da so nekateri predvsem marketinške narave in torej enostavno pridobljeni. Za druge pa se je treba precej potruditi.
Vsekakor je to najpomembnejši vidik certifikata: kdo ga je izdal in kakšna je bila pot do njega. Ali je bila za pridobitev certifikata potrebna udeležba na predavanjih? Kolikšna priprava je potrebna, da lahko certifikat nekdo opravi? Kako je potekalo preverjanje znanja za pridobitev certifikata? Ali je šlo za izbirni spletni preizkus? Ali je bila potrebna izdelava projekta, ki ga je potem pregledal strokovnjak? Ali je bil ob preverjanju pridobljenega znanja ustni izpit ali pisni izpit na neki lokaciji? Težja kot je pot do nekega certifikata, večjo težo ima, saj ga ne srečujemo pogosto.
Odlično je, kadar nam opravljanje certifikata predlaga in tudi financira delodajalec. To možnost je prav izkoristiti, saj to pomeni, da daje delodajalec pomen certifikatom, hkrati pa je to odlična priložnost za poglobitev in nadgradnjo znanja.
ISKALEC KADROV
Tanja Godina Vidakovič, vodja ekipe za iskanje in selekcijo kadra za IT-področje, Manpower
V »industriji HR« ste že dovolj dolgo, da znate oceniti trende. Kako bi ocenili potrebo po opravljenih IT-certifikatih? Se je ta zmanjšala, povečala?
Ocenjevanje potrebe po opravljenih IT-certifikatih je odvisno od več dejavnikov, kot so področje, na katerem delodajalec išče kandidata, trenutna tržna situacija, konkurenca na trgu dela, specifične zahteve dela in podobno.
V nekaterih primerih so IT-certifikati za določene tehnologije ali orodja obvezni, kar pomeni, da delodajalec pričakuje, da ima kandidat določen certifikat, da bi se lahko prijavil na določeno delovno mesto (pretežno na področju sistemskih inženirjev ali omrežnih strokovnjakov).
V drugih primerih delodajalci morda ne zahtevajo specifičnih certifikatov, vendar bi lahko bili certifikati prednost pri izbiri kandidata, če kandidat nima obsežnih izkušenj na določenem področju.
Poleg tega so nekateri certifikati bolj cenjeni v industriji kot drugi. Na primer, certifikati za upravljanje projektov, varnostni certifikati ali certifikati za določene tehnologije in programske jezike lahko izboljšajo kandidatove možnosti za zaposlitev v primerjavi s certifikati, ki niso tako relevantni za določeno področje dela.
Na splošno se zahteva po certifikatih manjša predvsem zaradi pomanjkanja kadra na IT-področju.
Kaj pa pomembnost opravljenih certifikatov? Je danes bolj ali manj pomembno imeti IT-certifikat kot včasih?
V današnjem času je morda pomembneje imeti IT-certifikat kot v preteklosti, kar se tiče mlajših kandidatov, brez izkušenj, ki šele vstopajo na trg dela, ali morda na področjih, kjer se tehnologija še posebej hitro razvija. Certifikati lahko kažejo, da ima kandidat aktualno znanje v določeni tehnologiji ali orodju, ki je za delodajalca pomembno.
Certifikati lahko pomagajo kandidatom, da izstopajo med drugimi iskalci zaposlitve in kažejo, da so pripravljeni vlagati v svoje izobraževanje ter razvoj kariere.
Vendar pa certifikati ne morejo nadomestiti praktičnih izkušenj in znanja, pridobljenega z delom pri realnih projektih, zato bi morali kandidati poleg pridobivanja certifikatov pridobivati tudi praktične izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili pri svojem delu.
Ali je pomembno, kakšne certifikate ima nekdo? Vemo, da jih obstaja mnogo ter da so nekateri predvsem marketinške narave in torej enostavno pridobljeni. Za druge pa se je treba precej potruditi.
Da, pomembno je, kakšne IT-certifikate ima nekdo, saj ti lahko kažejo na specifična znanja in spretnosti, ki jih ima kandidat. Nekateri certifikati so namenjeni določenim tehnologijam, orodjem ali področjem in kažejo, da ima kandidat znanje in izkušnje, ki so potrebni za delo na teh specifičnih področjih.
Poleg tega se lahko certifikati razlikujejo glede na zahtevano raven znanja in izkušenj. Na primer, nekateri certifikati so namenjeni novincem, ki se učijo osnov, medtem ko so drugi namenjeni izkušenim strokovnjakom, ki že imajo nekaj let izkušenj na določenem področju.
Vendar pa bi še enkrat poudarila, da certifikati ne morejo nadomestiti praktičnih izkušenj in znanja, pridobljenega z delom pri realnih projektih. Potencialni delodajalci bodo upoštevali tako certifikate kot tudi in predvsem praktične izkušnje ter spretnosti, ko bodo ocenjevali kandidatovo usposobljenost za določeno delovno mesto.
Predvsem pa je treba poudariti tudi, da imajo certifikati običajno določen čas veljavnosti in jih je treba obdobno obnavljati, saj tehnologija nenehno napreduje. Potekli certifikati načelno nimajo dodane vrednosti.
Ali imajo kandidati s certifikatom takoj prednost ali je to samo jeziček na tehtnici?
Kandidati s certifikatom nimajo takoj prednosti, saj delodajalci običajno celostno ocenjujejo kandidate. Upoštevajo različne dejavnike, kot so izkušnje, kompetence, osebnostne lastnosti in certifikate. Certifikat sam po sebi ne zagotavlja, da je kandidat strokovno usposobljen za delovno mesto, vendar pa lahko deluje kot dodaten argument v korist kandidata in ga razlikuje od ostalih kandidatov brez njega.
Če na koncu povzamem, lahko rečemo, da ima certifikat lahko določeno težo pri ocenjevanju kandidatov in je včasih, sicer redkeje, nujen, na splošno pa ni odločilnega pomena pri izbiri kandidata.
IT-STROKOVNJAK, ZAPOSLOVALEC
Anže Vodovnik, Senior Software Engineering Manager, Microsoft
V IT-industriji ste že dovolj dolgo, da znate oceniti trende. Kako bi ocenili potrebo po opravljenih IT-certifikatih? Se je ta zmanjšala, povečala?
Zares težko ocenim. Podjetja sicer nedvomno še vedno iščejo in cenijo certificiranje ter pripadajoče izobraževanje. Še vedno obstajajo nekatere veje industrije, kjer je to večinoma celo zahtevano, npr. administracija določenih mrežnih komponent. Pogosto je želja bolj prisotna tudi pri večjih podjetjih. Včasih je število zaposlenih z določenimi certifikati pogoj za pridobivanje partnerskih ugodnosti. Na drugi strani pa je veliko manjših, tudi zagonskih podjetji, ki temu dajejo manj poudarka. Mogoče je vredno izpostaviti, da so moje izkušnje v tujini malenkost drugačne. Tam sem imel občutek, da certifikatom vseeno dajejo večjo težko. Kandidati so opravljene certifikate bolj izpostavljali, tudi ponujanje izpitov in izobraževanj je bilo bolj aktivno.
Kaj pa pomembnost opravljenih certifikatov? Je danes bolj ali manj pomembno imeti IT-certifikat kot včasih?
Mislim, da je pomembno vedeti, zakaj pridobivamo certifikat. Sam po sebi v življenjepisu ne koristi prav dosti, če pa vemo, da potencialni delodajalci iščejo tak profil, si s tem lahko odpremo nova vrata. Pogosto spregledana prednost certifikata je tudi ustvarjanje novih povezav. Večino certifikatov spremlja izobraževanje, velikokrat v skupinah. V tej skupini so ljudje s podobnim znanjem in podobnimi cilji. Sam sem prek teh povezav več kot enkrat prišel do nove zaposlitve ali do kandidata za delovno mesto. Hkrati so certifikati tudi alternativa ali pa vsaj dobra dopolnitev bolj formalni izobrazbi. V panogi, ki se spreminja tako hitro kot naša, je to še toliko bolj pomembno.
Ali ocenjujete, da so kandidati s certifikatom bolj strokovni in primerni za delovno mesto kot tisti brez njega?
Sigurno je to ponovno odvisno od konteksta. Če je naša kariera na (tem) področju šele na začetku, je certifikat lahko tisto, kar nas loči od ostalih kandidatov. Sam pri potencialnih kandidatih vsekakor preverim tudi pridobljene certifikate, sploh tiste, ki so s področja dela, ki ga bodo opravljali. Kot zaposlovalec pa se zavedam, da so certifikati lahko slab kazalnik dejanskih sposobnosti. Realni svet je na koncu dneva vseeno bolj kompleksen kot nekateri problemi, ki so prikazani na ocenjevalnih polah. Vseeno pa z uspešnim opravljanjem izpita, takšnega ali drugačnega, kandidat pokaže neko resno namero, zanimanje in vložen čas za raziskovanje teme ali izobraževanje. To je velikokrat dober znak motivacije in uspešnosti, nikakor pa ni edino merilo strokovnosti. Konkretno, sam sem že zaposlil ljudi z veliko certifikati, ki so se izkazali za popolnoma napačno izbiro in obratno.
Katere vse IT-certifikate imate?
Sam imam pridobljenih sedem Microsoft certifikatov iz tehnologij, na katere sem se osredotočal pri gradnji svoje kariere (.NET, Azure in gradnja/arhitektura spletnih aplikacij). Trenutno sem v procesu pridobivanja novih iz platforme, na kateri gradimo izdelek v trenutni ekipi.
Kdo je običajno financiral pridobitev certifikata? Delodajalec ali sami?
Nekatere sem financiral sam, večino pa delodajalec. Kot zaposlen pri podjetju Microsoft imam seveda tudi dodatne ugodnosti, kot npr. brezplačno pridobivanje certifikatov, kar odločitev olajša.
Kaj je bila motivacija za pridobitev certifikatov?
Za prvih nekaj certifikatov je bila motivacija zaposlitev. Podjetja, ki so mi bila všeč, so bila vsa ali pa so poskušala postati Microsoftov zlati partner. Za dosego tega je (bilo) potrebno poleg nekaterih drugih pogojev imeti zaposlenih tudi nekaj ljudi z doseženo določeno stopnjo Microsoftovega izobraževanja. S pridobitvijo tega sem torej takoj postal bolj zanimiv za takšne delodajalce. Med razgovori za zaposlitev pri Microsoftu so pridobljeni certifikati prav tako igrali ključno vlogo. Tam se je motivacija sicer spremenila, saj so certifikati tudi del letnih zahtev, hkrati pa je preizkušanje novih tudi del razvojnega cikla – podobno kot programsko opremo nove certifikate (oziroma njihove izpite) prej preizkusijo na zaposlenih.
Najbolj prepoznavni certifikati
Popularnost certifikatov sledi popularnosti posameznega IT-področja. S prihodom oblačnih storitev se je število certifikatov s tega področja izredno povečalo in nekateri so pridobili veliko veljavo. Različne so ocene njihove popularnosti, hkrati pa so različne tudi ocene, kateri certifikati prinesejo največjo finančno korist. Kot so omenili zgoraj citirani strokovnjaki, pa imetniki certifikata nimajo neposredne finančne koristi oziroma prednosti pri izbiri (razen ob specifičnih zahtevah), tako da ocenjevanje zaslužkov za imetnike certifikatov pravzaprav ni učinkovito, saj je bolj pogojeno s področjem, na katerem nekdo deluje, kot pa z lastništvom certifikata. Vseeno si oglejmo nekaj certifikatov, ki so med bolj prepoznavnimi.
1. CISSP (Certified Information Systems Security Professional): Certifikat je namenjen strokovnjakom za varnost informacijskih sistemov in pokriva široko področje različnih tematik, vključno z varnostjo, upravljanjem tveganj, varnostjo premoženja, arhitekturo varnosti in inženiringom, s komunikacijsko in z mrežno varnostjo, varnostnim testiranjem in varnostnimi operacijami. Cena certifikacije je približno 700 evrov. Kandidat mora odgovoriti na 175 vprašanj, 70 odstotkov odgovorov mora biti pravilnih.
2. PMP (Project Management Professional): Certifikat je namenjen strokovnjakom s področja projektnega upravljanja. Pokriva področja vzpostavljanja, planiranja, izvedbe, nadzora in zaključka projektov. Pridobitev stane od 400–500 evrov. Za pristop k opravljanju certifikata pa zahtevajo tudi srednješolsko izobrazbo, 60 mesecev izkušenj pri vodenju projektov v zadnjih osmih letih, 35 ur treninga projektnega upravljanja oziroma že pridobljen certifikat CAPM. Na izpitu kandidata čaka 180 vprašanj, ki jih je treba rešiti v 230 minutah. Certifikat PMP je veljaven tri leta.
3. CEH (Certified Ethical Hacker): Certifikat je namenjen strokovnjakom spletne varnosti in etičnim hekerjem. Pridobitev stane približno 1.100 evrov. Na izpitu je 125 vprašanj, na katera je treba odgovoriti v štirih urah. Vsaj 70 odstotkov odgovorov mora biti pravilnih. Certifikat je veljaven tri leta, pri čemer ga je mogoče podaljševati z vsaj 120 kreditnimi točkami ECE.
4. CCNA (Cisco Certified Network Associate): Certifikat je namenjen strokovnjakom za delo z mrežnimi tehnologijami. Izpit obsega 50–60 vprašanj, za odgovore je na voljo 90 minut. Pravilnih mora biti okrog 85 odstotkov. Pridobitev stane 300–600 evrov. Certifikat ima veljavnost tri leta, podaljšuje se lahko s ponovnim opravljanjem izpita CCNA 200-301 ali podobnega izpita, kot je CCNP.
5. MCSE (Microsoft Certified Systems Engineer): Certifikat je namenjen sistemskim inženirjem in administratorjem za delo z Microsoftovimi storitvami. Opravljanje izpita stane okrog 150 evrov. Razdeljen je na pet različnih delov, pri vsakem je treba odgovoriti na okrog 50 vprašanj. Veljavnost izpita je leto dni in ga je treba podaljšati, preden se izteče veljavnost.
6. AWS (AWS Certified Solutions Architect): Certifikat je namenjen strokovnjakom za delo z Amazon Web Services. Pridobitev stane od 100 do 300 evrov, odvisno od ravni, ki jo kandidat želi doseči. Pri 65 vprašanjih je treba zbrati vsaj 720 točk od 1.000, za kar je na voljo 130 minut. Veljavnost certifikata je tri leta in ga je mogoče z opravljanjem dodatnih aktivnosti tudi podaljšati.
7. RHCE (Red Hat Certified Engineer): Certifikat je namenjen Linux sistemskim administratorjem. Pridobitev stane nekaj manj kot 400 evrov. Odgovarja se na 20 vprašanj, za kar je na voljo 240 minut. Pri tem je treba zbrati vsaj 210 točk od 300. Certifikat je veljaven tri leta, podaljša pa se ga lahko s ponovno opravljanjem izpita.
8. VCP (VMware Certified Professional): Certifikat je namenjen strokovnjakom za virtualizacijo. Pridobitev stane nekaj manj kot 250 evrov. Na izpitu je 85 vprašanj ob kratkem predizpitu z osmimi vprašanji. Na voljo je 90 minut, zbrati pa je treba vsaj 300 točk od 500. Certifikat je veljaven dve leti, podaljša se ga lahko s ponovnim opravljanjem izpita.
9. CompTIA A+: Certifikat je namenjen začetnikom za vstop v svet IT-podpore. Za opravljanje izpita je treba odšteti okrog 400 evrov. Sestavljen je iz dveh delov in vsak vsebuje 90 vprašanj, za kar je na voljo 180 minut. Za uspešno opravljen izpit je treba pravilno odgovoriti na približno 65 odstotkov vprašanj. Veljavnost certifikata je tri leta in ga je mogoče podaljšati na različne načine: opraviti izobraževanje CertMaster CE A+, certificiranje na višji stopnji CompTIA oziroma isti izpit ponovno ali pa z aktivnostmi zbrati vsaj 20 CEU (continuing education units) točk.
10. GCPCA (Google Certified Professional Cloud Architect): Certifikat je namenjen delu v Googlovem oblaku. Kandidat bo tako imel znanje iz načrtovanja in upravljanja oblačnih storitev, načrtovanja varnosti v oblaku, analiz in optimizacij itd. Pridobitev certifikata stane nekaj manj kot 200 evrov. Odgovarja se na 50 vprašanj v 120 minutah, pri čemer mora biti okrog 80 odstotkov odgovorov pravilnih. Veljavnost certifikata je dve leti, za podaljšanje je potreba ponovno opraviti izpit.
Pridobivanje IT-certifikatov se vsekakor izplača, ni pa to glavna stvar, na katero bi se moral IT-strokovnjak osredotočiti v svoji karieri. Pridobljeni certifikat daje potencialnim zaposlovalcem določen signal, da je kandidat resno pristopil k svojemu delu in znanju, vsekakor pa ne odpira vrat samodejno ter ne zagotavlja neposredne prednosti pri izboru novega zaposlenega. V IT-industriji je temeljna stvar vseživljenjsko učenje. Strokovnjak, ki se ne bo redno izobraževal, kmalu ne bo več strokovnjak. In opravljanje izpita, ki ti prinese določen naziv, je lahko lepa motivacija za marsikoga, hkrati pa se marsikdo požvižga na nazive in mu je dovolj le, da pridobiva nova znanja, pa če imajo na koncu izpit, ki dokazuje določeno stopnjo znanja, ali ne.