Sobivanje informatike in računalniških oblakov
Podjetja bodo že letos porabila skoraj polovico proračunov za IT za oblačne storitve in rešitve. Ta trend se bo v prihodnje le še nadaljeval. Kaj to pomeni za informatiko in informatike?
V letu, ki prihaja, se direktorjem informatike obetajo še večji pritiski, povezani z zagotavljanjem rešitev IT, ki bodo kos pričakovanjem strank, partnerjev in zaposlenih. Oblak je že danes pomemben del slehernega okolja IT, saj praktično ni več podjetja, ki ne bi uporabljalo ene ali več oblik storitev iz oblaka. Trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje. V analitskem podjetju IDC ocenjujejo, da bi lahko podjetja že leta 2020 porabila od 60 do 70 odstotkov proračuna za IT za programsko opremo, storitve in druge tehnologije oblaka. Infrastruktura IT tako postaja pospešeno oblačna, oblak pa ključni element zagotavljanja konkurenčnosti podjetij. Če so bili v preteklosti motivi za (delno) selitev poslovanja v oblak predvsem stroškovne narave, zdaj stopa v ospredje tudi skrb za varnost. Ponudniki storitev iz oblaka imajo namreč tudi strokovnjake zaa varnost, ki si jih podjetja ne morejo privoščiti. Kaj se bo torej v 2019 in prihodnjih letih dogajalo na področju računalništva v oblaku in kako bo vplivalo na delo informatikov?
Nadaljnji vzpon »vsega« kot storitev iz oblaka
Število oblačnih storitev in rešitev bo še naprej naraščalo. Programska oprema, platforme in infrastruktura kot storitev (SaaS, Paas, IaaS) bodo nadaljevali svoj pohod, pričakovati je pravcato eksplozijo novih oblačnih storitev. Poročilo družbe Bain & Company ocenjuje, da bo povprečna letna rast programske opreme kot storitve (SaaS) do leta 2020 dosegala kar 18 odstotkov, še precej hitreje pa se bodo razraščale oblačne platforme (PaaS), ki bodo po mnenju analitikov pri KPMG najhitreje rastoči del oblačnega ekosistema (samo prihodnje leto naj bi podjetja zanje porabila kar 56 % več sredstev kot letos). V oblačne temelje oziroma infrastrukturo naj bi po ocenah Gartnerja podjetja po svetu leta 2020 vložila več kot 72 milijard dolarjev. Slednje je tudi pričakovano, saj si želi vedno več podjetij izkoriščati enostavnost rabe in visoke zmogljivosti (praktično neomejene), ki jih zagotavljajo oblačna okolja. Delo informatikov bo zato povezano predvsem s povezovanjem in integracijo lokalno delujočih rešitev in procesov z oblačnimi rešitvami in ustvarjanje ter upravljanje hibridnih okolij.
Hibridno naj bo
Čeprav so številni ponudniki storitev iz oblaka upali, da bodo podjetja v celoti prešla v njihova okolja, se ta scenarij le redko uresniči. Zato pa cvetijo hibridne oblačne postavitve, ki podjetjem in njihovim oddelkom IT omogočajo, da prehod v oblak opravljajo z lastnim tempom in pogosto tudi nekoliko ceneje. Raziskava podjetja RightScale ugotavlja, da danes povprečno podjetje uporablja storitve vsaj šest različnih oblačnih ponudnikov, med katerimi pričakovano vodijo Amazon, Google, IBM in Microsoft, pogosto pa gre za mešanico zasebnih in javnih oblakov. Naloga direktorja informatike in njegove ekipe je, da razume prednosti in slabosti posameznih oblačnih okolij in ustrezno poveže tiste, s katerimi bo podjetju zagotovil kar najučinkovitejše delovanje.
Varnost in zasebnost še naprej na prepihu
Manjša podjetja, ki so oblačne storitve takoj pograbila, niso kaj prida razmišljala o varnosti – roko na srce, tudi najslabši ponudniki so njihove podatke bržkone bolje varovali kot sama podjetja. Je pa zato za precej nejevolje med oblačnimi ponudniki in podjetji poskrbela Splošna uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR), saj so morali poskrbeti za skladno ravnanje s podatki – tako hrambo kot obdelavo in druge postopke, povezane z rabo osebnih podatkov. Zagotavljanje združljivosti z uredbo GDPR in prihodnjimi zakonodajami glede varovanja podatkov ne bo enostavno. Medtem ko so evropska podjetja že vložila nekaj več truda v zagotavljanje skladnosti, je preostali svet še precej »neveden«. Študija podjetja Commvault je ugotovila, da izmed 177 globalno navzočih organizacij IT le 12 odstotkov anketiranih razume vpliv uredbe GDPR na ponujanje oblačnih storitev.
Kvantno računalništvo je bliže, ko si mislimo
Z vidika robnih inovacij na področju infrastrukture IT velja omeniti tudi kvantno računalništvo. Bitka za vzpostavitev prevlade na tem področju se je dodobra razplamtela, saj gre za svojevrsten boj šesterice ponudnikov. Vsaj trenutno je še težko napovedati zmagovalca. Korporacije Alibaba, Google, HPE, IBM, Intel in Microsoft se praktično nepretrgano ukvarjajo s projekti, ki bi človeštvu dali prvi kvantni računalnik in tehnologijo, s katero bo moč vse podatke kriptirati v realnem času, reševati kompleksne zdravstvene izzive, natančno napovedovati vremenske pojave, se poljudno pogovarjati z umetno inteligenco in podobno. Strokovnjaki so prepričani, da pospešen razvoj pomeni hitrejšo pot do tehnološkega »čudesa« in novega mejnika. Super zmogljiv in zanesljiv kvantni računalnik bi lahko dobili že v naslednjem desetletju.
Oblak kot temeljni kamen
Digitalna preobrazba podjetij narekuje prilagajanje zahtevam strank. Podjetja zato potrebujejo kar najbolj prilagodljive rešitve in storitve, slednje pa je pisano na kožo računalništvu v oblaku. Leta 2020 naj bi oblačni ponudniki obdelovali 83 odstotkov vseh bremen IT (obdelava podatkov), pri čemer naj bi dve petini velikih podjetij nalogo zaupalo javnim oblačnim platformam, četrtina pa bi za te naloge uporabljala hibridno računalniško okolje.