Sodobne pravljice

Sklepni del trilogije Gospodar prstanov pravkar polni domače kinodvorane, mi pa bomo na tokratnem spletnem sprehodu obiskali spletišča, tako ali drugače posvečena legendarnemu Tolkienovemu delu ter nekaterim drugim najbolj priljubljenim sodobnim pravljicam.

Gospodar prstanov

Spletnih strani, posvečenih Tolkienovi pripovedi epskih razsežnosti, je toliko, da bomo skoraj zanesljivo izpustili katero od pomembnih in si s tem na glavo nakopali srd zagretih ljubiteljev. Pravzaprav je strani toliko, da lahko naslove kar na pamet vpisujemo v iskalnik in skoraj vsak bo našel kaj. Najbolj očiten med njimi, www.lordoftherings.com, nas na primer popelje na spletno stran računalniških iger Lord of the Rings, War of the Rings, Hobbit in Middle Earth Online. Če domeno .com nadomestimo z .net, se znajdemo na uradni spletni strani filmske trilogije. Če za zadnjo piko napišemo org, naletimo na Middle Earth Talk, forum oziroma e-konferenco, kjer lahko svoje mnenje o hobitih, Srednjem svetu in sploh vsem delite s somišljeniki z vsega sveta.

Pa s tem osnovnih domen sploh še nismo povsem izčrpali, kajti za www.lordoftherings.info se skriva nekakšna še nedokončana spletna stran, na kateri naj bi očitno nekoč v prihodnosti dobili nekakšne slike. Nekoliko presenetljivo sta prosta naslova na poslovni in muzejski domeni .biz in .museum, verjetno tudi zato, ker te nove domene še niso dovolj znane.

Vseh posameznih državnih domen seveda nismo preizkušali, a recimo www.lordoftherings.co.uk nas pripelje na eno od številnih ljubiteljskih spletnih strani, ki sicer domuje tudi na www.lotruk.com, www.lordoftherings.de vodi do nemške ljubiteljske strani, www.lordoftherings.nl do uradne nizozemske filmske spletne strani, tako ali drugače delujoče pa so tudi švedska .se, švicarska .ch, kanadska .ca, češka .cz, danska .dk in verjetno še kakšna.

Toliko o naključnem iskanju, nadaljujmo pa z nekoliko načrtnejšim. Uradno stran filmske trilogije smo že omenili, eno boljši ljubiteljskih pa najdemo na naslovu www.theonering.net. Vsak povprečen ljubitelj Gospodarja prstanov ve, da je Gandalfovemu konju ime Shadofax, meču pa Glamdring, če veste tudi to, kateri vilinski prstan je imel, pa si lahko čestitate, kajti sodite med bolje poučene ljubitelje. Ali boste s svojim znanjem o junakih Srednjega sveta naredili vtis na prave poznavalce, lahko preizkusite na katerem od številnih spletnih kvizov. Enega boste na primer našli na spletni strani www.lordotrings.com/quiz.asp, če vam njegovih 111 vprašanj ne zadostuje, pa se lahko preizkusite še v kvizih na spletni strani Barrow Downs ali, po naše, Gomilne vesine (www.barrowdowns.com). Tu boste poleg tega našli še marsikaj zanimivega, na primer enciklopedijo, v kateri boste izvedeli, če tega morda ne veste, kaj sploh pomeni naslov spletišča, pa tudi to, da je bil Gandalfov vilinski prstan Narya.

Morda pa vas te podrobnosti ne zanimajo, radi pa bi vedeli, kateri rasi Srednjega sveta ste osebnostno najbolj podobni? Ali ste po naravi hobit, morda škrat, vešč ali vilinec, boste izvedeli, če na naslovu www.hobbitlore.com/personality/index.php izpolnite osebnosti preizkus.

Z obiskovanjem Gospodarju prstanov posvečenih spletišč bi pravzaprav lahko zapolnili vsaj pol Monitorja, zato, preden se posvetimo drugim sodobnim pravljicam, samo še čisto na kratko omenimo dve. Tolkienovo društvo domuje na naslovu www.tolkiensociety.org, kjer boste med drugim izvedeli, da bo od 11. do 15. avgusta prihodnje leto v angleškem Birminghamu velika, 50. obletnici trilogije posvečena konference Tolkien 2005. Slovensko Tolkienovo društvo Gil-Galad pa se predstavlja na naslovu www.drustvogil-galad.si.

Čarovniški vajenec

Tolkien, ugleden angleški učenjak, je s svojim Gospodarjem prstanov v skoraj pol stoletja osvojil srca številnih ljubiteljev, a njegova rojakinja, nekdaj skromna učiteljica Rowlingova, zdaj pa ena najbogatejših žensk na svetu, ga je v samo sedmih letih po številu prodanih knjig krepko prehitela. Natančnih uradnih številk sicer ni, a po mnenju poznavalcev so po vsem svetu doslej prodali približno 100 milijonov izvodov Gospodarja prstanov (prevedenega v približno 40 jezikov) in skupno že več kakor 250 milijonov knjig o čarovniškem vajencu Harryju Potterju (prevedenega v 60 jezikov). Pri čemer njegova zgodba sploh še ni končana, saj naj bi Rowlingova napisala še dve knjigi.

In ko smo že ravno pri knjigah, na spletni strani Ujemi zviz (www.catchthesnitch.com) izvemo, da so prve izdaje knjig o Harryju Potterju v samo nekaj letih zaradi številnih zbirateljev postale prav dragocene. Dobro ohranjen trdo vezani primerek prve izdaje prve knjige (angleškega izvirnika seveda) iz leta 1997 je na primer vreden kar približno milijon tolarjev, podpisani pa celo trikrat toliko. Mimogrede, prve izdaje Tolkienovih knjig so vredne še veliko več, a to je konec koncev tudi razumljivo, saj so starejše in se jih je do danes ohranilo manj. Lepo ohranjena prva izdaja Gospodarja prstanov iz leta 1954 je tako vredna približno 9 milijonov tolarjev, podpisani izvodi pa so lahko še precej dražji.

A vrnimo se k spletnim stranem. Na naslovu harrypotter.warnerbros.com je uradna filmska stran, na naslovu www.bloomsburymagazine.com/harrypotter/ pa uradna knjižna. Med najbolj zanimive ljubiteljske strani sodijo The Leaky Cauldron, (www.the-leaky-cauldron.org), Mugglenet (www.mugglenet.com) in, recimo, Harry Potter's Realm of Wizardry (www.harrypotterrealm.com).

Pri Gospodarju prstanov smo omenili osebnosti test, zato se spodobi, da ga tudi pri Potterju. Tu se seveda pojavlja v obliki klobuka Izbiruha, ki vam določi, v kateri dijaški dom na Bradavičarki sodite. Enega Izbiruha boste našli na uradni filmski strani harrypotter.warnerbros.com/web/hogwarts/sorting_hat.jsp, drugega na naslovu timidity.org/tests/sortinghat.html, tretjega na še eni spletni različici čarovniške gimnazije www.geocities.com/hogwarts_online_school/The_Sorting_Hat.html ...

Pozabiti ne smemo niti na domača čarovniška spletišča. Harry je zakon (www.harryjezakon.com) je uradna stran založbe Epta, ki pri nas skrbi za knjige o čarovniškem vajencu. Ena virtualna Bradavičarka se je naselila na naslovu www.bradavicarka.host.sk, druga na www.bradavicarka.net, še eno domačo ljubiteljsko stran pa smo odkrili na naslovu www.bunkelj.net.

Ploščati svet

Gospa Rowlingova je, preden je napisala prvo knjigo o čarovniškem vajencu Potterju, skoraj gotovo prebrala vsaj nekaj knjig svojega z izjemno domišljijo navdahnjenega rojaka Terryja Pratchetta. V njegovih zgodbah o Ploščatem svetu (Discworld) namreč najdemo številne zanimive podobnosti s Potterjevim čarovniškim svetom, recimo čarovniško Nevidno akademijo.

Posamezni romani iz serije o Ploščatem svetu so sicer po številu strani precej krajši od Tolkienovih ali Rowlinginih špehov, zato pa Terry Pratchett, po domače Pterry, oba rojaka prekaša po plodovitosti. Prvo knjigo iz serije Discworld, The Colour of Magic, je napisal leta 1983, lani decembra pa je izšla, če smo dobro šteli, že sedemindvajseta, za povrh je poleg njih napisal vsaj še deset drugih.

Discworld je pri nas nekoliko manj znana serija fantazijskih zgodb, predvsem zato, ker ni prevedena v slovenščino (čeprav bi lahko razpravljali o tem, kaj je v tem primeru vzrok in kaj posledica). Spodobi se torej, da jo na kratko predstavimo. Svet, kakor si ga je izmislil Pratchett, je velika plošča s premerom približno 16 tisoč kilometrov, ki jo podpirajo štirje velikanski sloni, vse skupaj pa na hrbtu nosi zvezdna želva Velika A'tuin. Na Ploščatem svetu je koncentracija čarovniške energije zelo velika, zato imajo zelo pomembno vlogo čarovniki, poleg bolj ali manj običajnih ljudi pa živijo na tem svetu še številna pravljična bitja. Pratchettov humoristični slog pisanja bi lahko primerjali s slogom pri nas precej bolj znanega Douglasa Adamsa in njegovega Štoparskega vodiča (ki se mu bomo nekoliko podrobneje posvetili v nadaljevanju).

Vse, kar bi želeli vedeti o Ploščatem svetu, boste našli na ljubiteljski spletni strani The L-Space Web (www.lspace.org), skupaj s povezavami na vse druge obiska vredne spletne strani, tako ali drugače povezane s Ploščatim svetom in Terryjem Pratchettom. Za začetek si, recimo, lahko ogledate priporočeni vrstni red branja ploščatosvetnih knjig. Vsem knjigam zbirke je namreč skupno le dogajanje na Ploščatem svetu, drugače pa je serija sestavljena iz več med seboj bolj ali manj neodvisnih sklopov, ki jih sestavlja po nekaj knjig.

Pratchett v svoja dela vpleta številne citate in namige iz resničnega sveta, zato je zelo koristno, če si pri branju pomagate z bogato zbirko "opomb pod črto", ki so jih namesto Pratchetta zbrali ljubitelji, najdete pa jo seveda prav na L-Space. Tu si lahko preberete tudi kratko "ploščatosvetno" zgodbo Gledališče krutosti, in to v kar 30 jezikih. Slovenski prevod je prispeval znani slovenski raper Boštjan Gorenc - Pižama.

Če vam L-Space ne zadošča, si lahko ogledate tudi e-mesečnik www.discworldmonthly.co.uk ali pa uradno spletno stran Pratchettovih knjig na naslovu www.terrypratchettbooks.com. Največji ljubitelji Ploščatega sveta redno obiskujejo novičarsko skupino alt.fan.pratchett, kjer se jim ne tako redko pridruži tudi sam Pterry. Če bi ga morda želeli videti v živo, pa je najbolj enostavno, da se udeležite srečanja Discworld Convention 2004 od 20. do 23. avgusta v angleškem Hinckleyju. Podrobnosti najdete na naslovu www.dwcon.org.

Štoparski vodnik po Galaksiji

Angležem očitno ne primanjkuje domišljije, kajti tule je že četrti - Douglas Adams, mnogo prekmalu preminuli legendarni pisec še bolj legendarne trilogije v petih delih. Štoparski vodnik po galaksiji je po mnenju mnogih najbolj duhovit znanstvenofantastični roman vseh časov, Slovenci pa imamo še to srečo, da je Alojzu Kodretu uspel pravi prevajalski podvig. Ne tako malo bralcev je namreč prepričanih, da je slovenski prevod še za odtenek zabavnejši od izvirnika, čeprav je to predvsem posledica tega, da le malokateri Slovenec lahko v angleščini dojame vse odtenke Adamsovega humorja.

Adams je bil, če sodimo po številu izdanih knjig, precej "len", je pa znal zato napisano reciklirati v vseh mogočih oblikah. Štoparski vodnik je namreč nastal leta 1978 kot radijska igra za BBC, Adams pa ga je potem predelal v roman, televizijsko nadaljevanko, gledališko predstavo, glasbeni album in računalniško igro. Le za pravi hollywoodski spektakel mu je zmanjkalo časa. Ravno ko je v Kaliforniji pisal scenarij zanj, mu je, pri komaj 49 letih, odpovedalo srce.

Douglas Adams je bil navdušen računalnikar, vse življenje zvest Applovim Macom. Zanimale so ga računalniške igre in eden njegovih zadnjih večjih projektov je bila igra Starship Titanic (www.starshiptitanic.com). Njegova zamisel je bilo tudi spletišče The Digital Village (www.tdv.com), ki žal obstaja samo še kot zamrznjen digitalni spomin.

Z digitalno vasjo je povezana spletna različica Štoparskega vodnika, H2G2, ki jo je po Adamsovi smrti prevzel BBC (www.bbc.co.uk/dna/h2g2/). Adams si jo je zamislil kot nekakšno združeno znanje uporabnikov interneta z vsega sveta oziroma kot spletno enciklopedijo o življenju, vesolju in sploh vsem. Ko bi, recimo, v nekem mestu obiskali dobro gostilno, bi to objavili na H2G2, in vsakdo, ki bi ga zanimale dobre gostilne v tem mestu, bi potem lahko tu izvedel, katero se splača obiskati. Na H2G2 pa ne najdemo samo takih nasvetov, temveč tudi vse drugo, na primer kako deluje milo, kaj so črne luknje in kako zavezati kravato.

Adamsovo "domačo" stran lahko obiščete na naslovu www.douglasadams.com in si na njej med drugim preberete nekaj zanimivih in zabavnih esejev, predvsem računalniško-tehnološko usmerjenih. Tu boste tudi izvedeli, da si je Štoparski vodnik po Galaksiji zamislil, ko je leta 1971 štopal v Turčijo. Na poti, ki ga je pozneje očitno vodila tudi prek naših krajev, je neke noči v okolici Innsbrucka pijan ležal v travi, opazoval zvezdno nebo in razmišljal o univerzalnem štoparskem vodniku.

Njegova temna tvar

Da bo mera polna, je tu še peti Anglež, ki z domišljijo nima težav. Philip Pullman je avtor trilogije Njegova temna tvar (His Dark Materials), ki bi jo lahko, v upanju, da se s poenostavitvijo ne bomo preveč zamerili ljubiteljem, opisali kot križanca med Gospodarjem prstanov, Harryjem Potterjem in Miltonovim Izgubljenim rajem. Od prvega je vzel epsko potovanje, boj dobrega z zlim in reševanje sveta, od drugega mladoletna glavna junaka, od tretjega pa humanistično-versko tematiko.

Med vzporednimi svetovi so se odprli prehodi, zaradi katerih je ogrožen obstoj svetov, rešitev pa je v rokah dvanajstletne Lyre, ki živi v eni od vzporednih različic Oxforda, in njenega kakšno leto ali dve starejšega prijatelja Willa z našega sveta. Glavna junaka se, kot nekakšna novodobna Eva in Adam, podasta na epsko pustolovščino, v primerjavi s katero je pot bratovščine prstana le malce razburljivejši taborniški izlet. Zlasti zadnji del trilogije, Jantarno kukalo (Amber Spyglass), je bil v nekaterih krogih delež tudi precejšnjih kritik, saj je verjetno najostrejša kritika religije po Marxovi izjavi o opiju za ljudstvo. Brez dvoma se bo tudi v naših krajih našel marsikateri dušebrižnik, ki se bo zgražal nad mladinsko knjigo, v kateri je Bog senilen starček, ki poleg tega potem še mimogrede umre, njegovo vlogo v nebesih pa si prisvaja častihlepni angel Metatron. Navdušeni verjetno ne bodo niti nad parom homoseksualnih angelov ali nad mračno vlogo, ki jo ima v knjigi cerkev kot institucija.

A da ne boste po teh vrsticah morda pomislili, da imamo opravka s protiverskim pamfletom - Jantarno kukalo je leta 2001 dobilo najprestižnejšo britansko knjižno nagrado Whitbread Award, z literarno-umetniškega stališča pa je vsaj korak ali dva pred Gospodarjem prstanov in za krajši sprehod pred zgodbami o čarovniškem vajencu.

Tržni uspeh Njegove temne tvari se sicer ne more primerjati z uspehom Harryja Potterja, si je pa trilogija med številnimi ljubitelji vseeno hitro pridobila pravi kultni status, v spletu pa najdemo nekaj prav zanimivih Lyrinim in Willovim dogodivščinam posvečenih spletišč. Uradna spletna stran knjižne založbe je na naslovu www.randomhouse.com/features/pullman/, zanimivejši pa bo verjetno obisk katere od ljubiteljskih strani, recimo hisdarkmaterials.org, materials.fanatique.net ali www.darkmaterials.com. Tu lahko pokramljate z drugimi ljubitelji, si preberete najnovejše govorice o filmu, ki naj bi ga pripravljali, ali o dvodelni, skupaj dobrih šest ur trajajoči gledališki prestavi, ki jo pravkar prikazujejo v britanskem National Theatre (www.ntonline.org).

Prva dva dela trilogije, Severni sij in Pretanjeni nož, sta že prevedena v slovenščino, tretjega, Jantarno kukalo, pa še čakamo, več o njih pa si lahko preberete na naslovu www.harryjezakon.com/severnisij/.

Zvezdne steze

Z Angleži smo za tokrat opravili, zato se odpravimo prek velike luže, kjer so doma trekiji. Tako namreč pravijo najbolj zagnanim ljubiteljem kapitana Kirka, Spocka in vseh drugih junakov televizijske serije Zvezdne steze (Star Trek).

Vse skupaj se je začelo precej neobetavno. Leta 1966 je Gene Roddenberry napisal scenarij za televizijsko serijo, ki so jo predvajali tri leta, potem pa zaradi slabe gledanosti ukinili. Nič dosti bolj uspešna ni bila čez nekaj let niti risana serija. A v ozadju je rasla čedalje številnejša vojska zvestih privržencev, ki se je morala dolga leta zadovoljiti le s sicer pogostimi ponovitvami, dokler leta 1979 ni v kinodvorane prišel prvi film z junaki Zvezdni stez. Ker so lep uspeh doživeli tudi naslednji filmi, so leta 1987 televizijsko serijo oživili, a z novimi junaki. Od takrat trekijem novosti ne primanjkuje. Serija je po Star Trek: The Next Generation dobila še tri poganjke, Deep Space Nine, Voyager in Enterprise, predlani je v kinodvorane prišel že deseti film, v Las Vegasu je zabaviščni park Star Trek Experience (www.startrekxp.com), v katerem bodo 18. marca odprli novo pridobitev, Borg Invasion 4D, vmes so naredili še cel kup računalniških igric in napisal lepo število knjig.

Velikemu številu navdušenih ljubiteljev primerno je tudi bogastvo spletnih strani, od tistih uradnih in malo manj uradnih do povsem ljubiteljskih. Podobno kakor pri Gospodarju prstanov jih je toliko, da lahko za začetek naslove vpisujemo kar na pamet in skoraj sleherni nas bo kam pripeljal. www.startrek.com, recimo, na uradno spletišče studia Paramount, kjer boste našli večino tistega, kar vas utegne o nadaljevankah in filmih zanimati. www.startrek.net je ljubiteljem Zvezdnih stez namenjena spletna stran ponudnika internetnih storitev EarthLink, www.startrek.org pa spletna stran, na kateri dobite e-naslov s končnico @startrek.org.

Star Trek Universe (www.startrekuniverse.com) je velika klepetalnica, na naslovu gaming.startrek.com boste našli vse o računalniških igrah, zanimive ljubiteljske strani pa najdete še na naslovih www.trektoday.com, www.trekweb.com, www.starbase51.co.uk ... Seznam 1880 z Zvezdnimi stezami povezanih spletnih strani si lahko ogledate na naslovu www.angelfire.com/wa/jace/trek/treklinks.html.

Zvezdne vojne

Naš tokratni spletni sprehod bomo sklenili s še eno legendarno vesoljsko pravljico, filmsko sago Vojna zvezd, kakor so pri nas rahlo nepismeno prevedli Star Wars. Začelo se je leta 1977, ko je George Lucas posnel za zgodovino znanstvene fantastike prelomen film. Prvi iz serije filmov o Vojni zvezd je bil pravzaprav tretji po vrsti, od devetih, kolikor naj bi jih vsega skupaj bilo. Za razliko od Zvezdnih stez na uspeh ni bilo treba čakati, saj je film takoj postal svetovna uspešnica, naslednja dva iz prve (oziroma druge) trilogije pa nista za njim prav nič zaostajala.

Lucas si je nato pri ustvarjanju Zvezdnih vojn privoščil dobrih 15 let odmora in leta 1999 začel z drugo (oziroma prvo) trilogijo. Šesti film bo na velika platna prišel poleti 2005, do takrat pa se bodo ljubitelji lahko tolažili z računalniškimi igrami, pogrošnimi romani, stripi, risankami, igračami in kar pač še sodi k sodobnemu tržnemu molzenju uspešne zamisli. In seveda z obiskom številnih spletnih strani.

Uradna stran Vojne zvezd je na naslovu www.starwars.com, mlajšim uporabnikom namenjena uradna stran pa na naslovu www.starwarskids.com. Med ljubiteljskimi omenimo www.theforce.net, www.jedinet.com in www.eyeonstarwars.com, na katerih boste poleg številnih zanimivosti našli tudi povezave do vseh drugih obiska vrednih vojnozvezdnih spletišč.

In ker smo tematsko obarvani osebnosti test omenili že nekajkrat, za konec omenimo še tistega v barvah Vojne zvezd na naslovu www.matthewbarr.co.uk/personality/, kjer je pisec teh vrstic na svoje veliko zadovoljstvo ugotovil, da je Han Solo, vsaj po karakterju, če že ne po videzu.