Objavljeno: 23.2.2016 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Marec 2016

Sodobne videoteke

Potem ko je Netflix na sejmu CES v Las Vegasu oznanil globalno širitev, ki je priljubljeno pretočno storitev zanesla tudi na sončno stran Alp, je bilo jasno, da so nastopili zlati časi sodobnih videotek. Zanje je med drugim značilno, da nadomestijo klasično televizijo, podpirajo vrsto najrazličnejših naprav in dobro kljubujejo piratstvu.

Videoteke so mrtve, naj živijo videoteke. Čeprav klasične izposoje video vsebin praktično ni več, se hitro množijo pretočne storitve, ki popolnoma dostojno prevzemajo njihovo vlogo in jo dopolnjujejo z lastnimi zamislimi in zmožnostmi. Bombardirajo nas z vseh smeri, po televiziji, računalniku, tablici in pametnem telefonu na poti v službo. Zdi se, da ima vsaka omrežena naprava odjemalca, ki nas želi zabavati. Pretočne storitve med drugim podpirajo sodobni predvajalniki digitalnih vsebin, na primer Googlov Chromecast in Applov TV, igralne konzole (Xbox One, PlayStation 4), še malo pa jih bodo tudi hladilniki, pečice in druge naprave s tako imenovano pametjo.

Netflix v Sloveniji po raziskavi spletišča Finder.com ponuja zgolj 204 serije od 1157-ih in 555 filmov od 4593-ih.

Netflix v Sloveniji po raziskavi spletišča Finder.com ponuja zgolj 204 serije od 1157-ih in 555 filmov od 4593-ih.

Ponudbo pretočnega videa delimo na eni strani po dostopu, na drugi po načinu. V Sloveniji do spletnih videotek dostopamo prek spleta ali ob pomoči ponudnika televizije. Na tem področju se bije hud boj. Čeprav imajo večji ponudniki praviloma svojo spletno videoteko, tekmujejo, kdo bo ponudbo razširil s čim več storitvami. Telekom ima poleg nekaj izbir za odrasle v ponudbi DKino in Pickbox in Minimax+, Telemach D3GO in AXN. Oba ponujata še HBO GO, vsi štirje največji operaterji, poleg omenjenih še T2 in Amis, tudi VOYO. Slednji je poleg Pickboxa, Netflixa in storitve MUBI dostopen tudi mimo operaterjev. Drugo delitev izvajamo po načinu. Čeprav gre pri večini pretočnih storitev za naročnino, znotraj katere so nam v časovno omejenem obdobju na voljo vse vsebine iz kataloga, so Slovencem dostopne tudi prave videoteke in prodajalne z digitalno robo. Vidnejša predstavnika skupine sta Apple in Google, ki omogočata nakup ali izposojo posameznega naslova, filma ali serije.

Sodobnejši ponudniki pretočnega videa svoje poti niso začeli na televizorju, predvsem mladim so se najprej usidrali v srce in postali navada (beri: razvada) na tablicah, telefonih in računalnikih. Večina novejših spletnih videotek, med katere spadajo Netflix, Pickbox in HBO GO, je danes na voljo tudi prek aplikacij v pametnih televizorjih. Tak način dostopa omogoča izvrstno izkušnjo uživanja vsebin v najvišji ločljivosti, a zahteva dobro internetno povezavo ter posluh izdelovalcev strojne opreme. Slednji imajo nemalokrat težave s posodabljanjem starejših modelov televizorjev. To prevečkrat pomeni, da določene storitve naenkrat nehajo delovati ali pa sploh niso omogočene. Pred nakupom televizorja je zato dobro preveriti, ali izbrani model podpira našo najljubšo sodobno videoteko.

Velika težava pretočne storitve HBO GO tiči v omejitvi dostopa na (zgolj nekatere) operaterje in vezanosti na televizijski paket. Storitve ne smemo mešati z ameriškim VOD izdelkom HBO Now.

Velika težava pretočne storitve HBO GO tiči v omejitvi dostopa na (zgolj nekatere) operaterje in vezanosti na televizijski paket. Storitve ne smemo mešati z ameriškim VOD izdelkom HBO Now.

Velikani v Sloveniji

Začnimo z najmlajšim z našega konca in največjim na svetu. Netflix je na voljo skorajda po vsem svetu, do globalne pokritosti mu manjkajo le Kitajska, Krim, Sirija in Severna Koreja. Slovenci smo se na prihod pretočnega velikana odzvali navdušeno in množično odpirali registracije z brezplačnim mesečnim preizkusom. Zastonjsko preskusno obdobje je dobrodošlo, saj hitro ugotovimo, da se slovenski Netflix od ameriškega razlikuje vsaj toliko kot mesečni plači naključnega direktorja in navadnega delavca. Če smo v preteklosti iz naše žepne državice do ameriškega velikana že dostopali, trik s posredniki smo v eni izmed številk revije učili tudi mi, si bržkone še danes nismo povsem opomogli od šoka. Slovencem je na voljo le slaba petina vsebin, najmanj pri filmih, ki jih je v primerjavi s storitvijo čez lužo zgolj 12 odstotkov. Manjkajo celo nekatere vsebine hišne produkcije. V nesreči nismo edini, podoben odstotek imajo države nekdanje domovine. Zahodnejšim sosedom po novem zavidamo tudi Netflix, videoteki v Italiji in Avstriji sta namreč precej bolje založeni kot pri nas. Med stotridesetimi prišleki ni junaka, ki bi imel popoln nabor video vsebin. Razlog je preprost, Američani so pred širitvijo prodali pravice do manjkajočih vsebin domačim ponudnikom. Ker se te kupčije sklepajo za več let naprej, bo suša žal trajala še dolgo.

Velika prednost domačega Pickboxa je v podnaslovih in sinhroni­zaciji. Če nam angleščina dela preglavice, a si kljub temu želimo svežih in kakovostnih serij, je Pickbox edina prava izbira za nas.

Velika prednost domačega Pickboxa je v podnaslovih in sinhroni­zaciji. Če nam angleščina dela preglavice, a si kljub temu želimo svežih in kakovostnih serij, je Pickbox edina prava izbira za nas.

Netflix je na voljo v treh paketih. Najcenejši (8 EUR na mesec) omogoča ogled celotne knjižnice v standardni ločljivosti (SD) na eni napravi, srednji (10 EUR na mesec) vsebine v HD ločljivosti na dveh napravah hkrati ter premijski (12 EUR na mesec) ultra HD ločljivost in možnost dostopa do vsebin na štirih napravah naenkrat. Med prednosti slovenskega Netflixa štejemo pet različnih profilov, ki se ločijo po zgodovini in s predlogi, otroški račun, ki omogoča spremljanje otrokovih navad pri uporabi pretočne storitve, in omejitev prenosa podatkov, ki bo dobrodošel uporabnikom videoteke z mobilnim dostopom do interneta. Slabosti so očitne, Netflix nima v slovenščino podnaslovljenih ali sinhroniziranih vsebin in za visoko ločljivost potrebuje dovolj hiter dostop do spleta. Največja ostaja pomanjkanje vsebin, kar najbolj občutimo med potovanjem v državo, kjer takega omejevanja ni, oziroma je manj drastično. V osebni račun se lahko prijavimo kjerkoli po svetu, vsebine, ki so nam na voljo, pa so odvisne od države, kjer smo.

Odlično lastno produkcijo ponuja tudi naslednja predstavljena pretočna storitev. HBO je televizijska hiša, ki ponuja najboljše TV serije, med drugim tudi nadvse priljubljeno fantazijsko pustolovščino Game of Thrones. HBO GO predstavlja pretočni del ponudbe, ki je na voljo skupaj z naročnino na televizijske programe. Ponudba je glede na televizijski del okrnjena, a kljub temu zelo kakovostna. Deset evrov na mesec nam na mobilno napravo po želji dostavi okoli devetsto privlačnih naslovov, med katerimi so tudi izdelki, ki jih na slovenskih malih zaslonih še nismo videli. Največja težava storitve je v dostopnosti, na voljo je zgolj prek operaterjev, med večjimi sta ponudnika Telemach in Telekom, ter vezanosti na paket. Pretočne storitve HBO GO ne smemo mešati z ameriško HBO Now, ki za 15 dolarjev na mesec vsebine ponuja na običajen, pretočni način, in je na voljo ločeno od TV naročnine.

Od ameriških velikanov se selimo k domačim. Pionir pretočnega videa v Sloveniji, Pro Plusova storitev VOYO, si je zbirko naročnikov v preteklosti nabiral predvsem z razširjenim dostopom do dogajanja v razvpitih resničnostnih šovih. Učinkovito, a morda nepotrebno, saj gre za kakovostno storitev, ki jo krasi velika izbira najrazličnejših vsebin s podnaslovi ali sinhronizacijo. V podjetju Pro Plus zelo poudarjajo domačo (predvsem lastno) produkcijo in možnost ogleda TV programov za nazaj. Za sedem evrov na mesec nam je celoten katalog na voljo na petih napravah hkrati.

Pickbox je ponudnik videa na zahtevo, ki prihaja iz Zagreba in storitev ponuja vsem državam na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Katalog je sestavljen iz serij, filmov in dokumentarcev. Vse vsebine so poslovenjene, bodisi s podnapisi bodisi s sinhronizacijo. Med filmi zaman iščemo novejše naslove, pogled na razdelek s serijami pa je obetavnejši. Od najnovejših uspešnic do zabavnih klasik, za ljubitelja nadaljevank in nanizank je Pickbox prava izbira. Sedem evrov na mesec nam odklene dostop do bogate zbirke na dveh napravah, med njimi so tudi Samsungovi pametni televizorji. Naročnino sproti podaljšujemo, brez pogodbenih obveznosti pa nam je na voljo tudi enomesečni brezplačni preizkus storitve.

Zmagovalec

Vsak izmed ponudnikov ima svoje prednosti in slabosti. Netflix ima bogat katalog in zahtevne odjemalce, Pickbox podnaslovljene in sinhronizirane vsebine, Voyo veliko lastne (in domače) produkcije. Vsi po svoje prispevajo k zmanjševanju piratstva in k udobnejšemu dostopu do filmske in televizijske zabave. Ker vsakomur kaj manjka, bi bila idealna storitev, ki bi združila najboljše plati vseh v članku predstavljenih ponudnikov. Po razumni ceni, seveda. Ker tega (za zdaj) ni, se mora posameznik odločiti po lastni presoji. Pri bolj nišnem okusu se nemara odločimo za katero od storitev, ki v pregledu največjih manjkajo. Ljubiteljem klasikov bo najbrž všeč MUBI, uporabniki, ki jim kronično primanjkuje časa, pa bi posamezne vsebine raje kupili ali si jih izposodili, kar s podnapisi omogoča na primer DKino. Če jezik ni ovira, kljub regionalnim omejitvam navijamo za Netflix.

Operaterji s storitvami VOD

Kljub množičnosti pretočnih storitev, ki jih ponujajo operaterji v Sloveniji, ima vsak izmed njih tudi svojo videoteko, v sklopu katere filme in serije prodaja oziroma izposoja posamično. Cene so dokaj odvisne od privlačnosti posameznih vsebin (od dobrega evra naprej). Kako se te storitve VOD uporabljajo v primerjavi z velikani, smo povprašali odgovorne v Telekomu, Telemachu, T-2ju in Amisu.

Pri prvem so bili kljub javno objavljeni informaciji o milijon prenosov video vsebin na zahtevo skrivnostni, priznali so le, da je povpraševanje iz dneva v dan večje. Najbolj priljubljene so risanke in novejši filmi. Po vsebinah na zahtevo uporabniki največkrat posežejo ob koncu tedna, med počitnicami in v slabem vremenu. Prav tako redkobesedni glede pogostosti uporabe lastnih storitev VOD so v Telemachu, kjer vsebine poleg posameznih nakupov ponujajo tudi v sklopu naročnine v višini pet evrov, T-2ju in Amisu. Slednji ima bojda v letošnjem letu s storitvami VOD še velike načrte.

Siva konkurenca

Pretočne video storitve so učinkovito orožje v boju proti piratstvu. Seveda pirati ne sedijo križem rok, v zadnjem času vračajo udarec z evolucijo storitev v pretočne. Osrednja privlačnost Netflixa in druščine je preprostost rabe. Filma ali serije ni treba najprej prenesti iz spleta, vsebina nam je na voljo takoj, ko si jo zaželimo. Priljubljene strani s torrenti že ponujajo dodatke, ki omogočajo pretočni ogled sivo pridobljene vsebine v izbranem spletnem brskalniku. Še bolj privlačen je Popcorn Time, Netflixu podoben program, ki pretočni video popelje na naslednjo raven. Deluje hitro, zanesljivo in z nešteto aduti v rokavu, kot je na primer iskanje (tudi slovenskih) podnapisov. Vsi omenjeni podpirajo tudi prenose prek varnih povezav VPN, s katerimi uporabnike varujejo pred roko pravice. Filmska industrija je že napovedala povračilne ukrepe.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji